tovorne

Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.

Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.

Nesreči ladij v JAR in na Kitajskem
23. 06. 2000 15.49
Tovorna ladja Treasure, registrirana v Panami, s 130.000 tonami jekla in 130 tonami nafte na krovu se je potopila pred Cap Townom v Južnoafriški republiki. V času, ko se je ladja potopila, na krovu ni bilo nikogar, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Na kitajski reki Jangce pa se je potopila tovorna ladja s 50 tonami zelo strupenih pesticidov, je danes povedal uslužbenec luke v Chenglinu.

Bogataš obsojen na dosmrtno ječo
30. 05. 2000 13.34
Kitajskega poslovneža Mouja Qizhonga, ki so ga nekoč lokalni mediji označili za najbogatejšega človeka na Kitajskem, so danes na sodišču v mestu Wuhan obsodili na dosmrtno ječo zaradi poneverb, je poročala državna televizija.

Še vedno nevarnost eksplozije
29. 05. 2000 12.19
Po sobotni eksploziji tovornega vlaka z vnetljivimi kemikalijami v mestu Eunice v ameriški zvezni državi Louisiana še vedno obstaja velika nevarnost eksplozije prevrnjenega vagona z lahko vnetljivo in zelo nevarno kislino. Požar okoli prevrnjene tovorne kompozicije še vedno ni povsem pogašen, gašenje z vodo pa bi lahko povzročilo nepredvidljive reakcije. Evakuiranih 2.500 ljudi se zaradi nevarnosti, ki grozi področju, še vedno ne more vrniti na svoje domove.

Konec vesoljskega sprehoda na Miru
13. 05. 2000 09.13
Kozmonavta Sergej Zaljotin in Aleksander Kaleri, ki sta izstopila iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta zaključila približno peturni vesoljski sprehod in se vrnila v postajo.

Ladja Progress M1-1 zgorela
27. 04. 2000 16.50
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-1, ki je bila skoraj tri mesece združena z orbitalno znanstveno postajo Mir, se je sinoči ob 20.33 po moskovskem času od postaje ločila in po zaviranju vstopila v gostejše plasti ozračja, kjer je zgorela.

V trčenju tankerja in tovorne ladje štirje mrtvi
29. 03. 2000 09.06
V trčenju danskega tankerja z nemško tovorno ladjo pred jugozahodno obalo Švedske so včeraj umrli štirje poljski mornarji. Dva člana posadke danskega tankerja Martina, ki je plul pod liberijsko zastavo, so uspeli rešiti, še preden je potonil, je sporočila reševalna služba v Goeteborgu. Nihče od trinajstih članov posadke tovorne ladje Werder Bremen ni bil ranjen.

Nova trajektna povezava?
06. 03. 2000 07.25
Grška ladjarska družba Superfast Ferries načrtuje uvedbo hitre tovorne trajektne povezave med Stockholmom in severno Nemčijo, poroča časnik Dagens Nyether.

Miru spet zvišali orbito
10. 02. 2000 08.11
Ruski orbitalni znanstveni postaji Mir so z vžigom motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progress M1-1, ki je združena s postajo, v skladu z načrtovanim obiskom posadke ruskih vesoljcev danes ponovno zvišali orbito.

Slovensko-madžarski sporazum o uporabi Luke Koper
09. 02. 2000 19.04
Slovenija in Madžarska sta danes podpisali medvladni sporazum o uporabi Luke Koper in logističnih centrih. Podpisnika sta bila minister za promet in zveze Anton Bergauer ter madžarski zunanji minister Janos Martonyi, ki je na povabilo slovenskega kolega Dimitrija Rupla obiskal Slovenijo. Sporazum, ki sta ga državi sklenili za nedoločen čas, velja za vse dejavnosti in storitve, ki jih slovenska in madžarska podjetja opravljajo ali uporabljajo v logističnih centrih na ozemlju pogodbenic in še zlasti v Luki Koper.

Prvi vesoljski ''tanker'' nove vrste združen z Mirom
03. 02. 2000 19.02
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-1 brez posadke, ki so jo izstrelili v torek, se je ob 9.02 in 28 sekund po srednjeevropskem času združila z orbitalno znanstveno postajo Mir. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu so sporočili, da je združitev potekala po načrtu.

SŽ zanima nakup 50 dvosistemskih lokomotiv
20. 01. 2000 15.01
Slovenske železnice bodo v petek, 21. januarja, na progi Koper-Divača-Ljubljana preizkušale novo dvosistemsko in okolju prijaznejšo lokomotivo italijanskega proizvajalca Ansaldo-Breda. Lokomotiva bo v poznih jutranjih urah odpeljala tovorni vlak s koprske tovorne železniške postaje, v Ljubljano pa bo prispela pred opoldnevom. Preizkusne vožnje se bodo udeležili tudi minister za promet in zveze Anton Bergauer, direktor Slovenskih železnic Igor Zajec ter italijanski veleposlanik v Sloveniji Norberto Cappello, so sporočili iz SŽ.

Neurje v Franciji zahtevalo že 19 življenj
13. 11. 1999 21.07
V južni Franciji so po silovitem neurju reševalci našli nove žrtve. Po podatkih oblasti se je število mrtvih do večera povzpelo na najmanj 19, številne pa še pogrešajo. Med njimi je tudi nek častnik, ki je padel s krova nemške tovorne ladje German Bay, vendar pa njegova narodnost za zdaj še ni znana.

Avtoprevozniki uresničili svoje grožnje
06. 09. 1999 18.21
Sindikat avtoprevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije (SAS) je zgodaj zjutraj uresničil napovedi o protestnih zaporah na Trojanah, izvozu na regionalno cesto proti Novi Gorici na Razdrtem ter ankaranskem križišču. Na omenjenih odsekih je promet sproščen le za osebna in intervencijska vozila, avtobuse ter tovorne prevoze s pokvarljivim blagom, zato se že nabirajo večkilometrske kolone. Pogajanja med avtoprevozniki in vlado se nadaljujejo, pogajalci - med njimi so tudi ministri za premete in zveze Anton Bergauer, za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek ter za finance Mitja Gaspari- so se znova sestali zjutraj na Trojanah.

Trčenje križarke in tovorne ladje
24. 08. 1999 10.27
Trčenje tovorne ladje z norveško križarko v Rokavskem prelivu zgodaj davi se je po prvih uradnih podatkih končalo brez večjih posledic. Po podatkih britanske obalne straže so bili v nesreči lažje ranjeni trije potniki norveške luksuzne ladje Norwegian Dream in so jih s helikopterjem prepeljali na kopno. Ladja je nato nadaljevala pot proti angleškemu pristanišču Dover.

Po nesreči potniškega trajekta preživele še iščejo
11. 04. 1999 09.53
V trčenju lokalnega potniškega trajekta in tovorne ladje v malezijski zvezni državi Saravak na otoku Borneo naj bi umrlo enajst ljudi. Po podatkih oblasti so do danes našli deset trupel, med njimi tudi truplo dojenčka. Za ostale pogrešane ostaja le malo možnosti za rešitev.

Arheologi odkrili floto antičnih rimskih ladij
07. 04. 1999 21.09
Italijanski arheologi so pri Pisi odkrili celo floto antičnih rimskih ladij. Doslej so izkopali osem ladij, med njimi štiri tovorne in eno bojno ladjo. ''Gre za neverjetno najdbo,'' je danes v Pisi dejal arheolog Stefano Bruni, ki je odgovoren za izkopavanja. Po njegovih trditvah so do trideset metrov dolge ladje in njihov tovor izredno dobro ohranjene. Odkrili so jih pet metrov pod zemljo.

Združitev Progressa M-41 z Mirom
04. 04. 1999 19.26
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M-41 se je ob 14. uri 46 minut in 49 sekund po srednjeevropskem času dotaknila in nato samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.

Šest mrtvih v pomorski nesreči
08. 03. 1999 17.16
V trčenju dveh ladij za sipki tovor jugozahodno od ameriškega otoka Guam med ZDA in Japonsko v zahodnem Pacifiku je v nedeljo umrlo najmanj šest mornarjev z manjše tovorne ladje, je danes sporočila ameriška obalna straža.

Nova bilanca brodoloma na Azorih: 7 mrtvih in eden poogrešani
01. 03. 1999 19.38
V sinočnjem brodolomu neke tovorne ladje na odprtem morju v bližini Azorov je po najnovejših podatkih poveljstva pomorskih sil tega območja umrlo sedem od skupno enajstih članov posadke, enega pa pogrešajo.

Vesoljski sprehod v poškodovanem modulu Spekter
16. 09. 1998 11.21
Ruska kozmonavta Genadij Padalka in Sergej Avdejev, ki že mesec dni bivata na orbitalni znanstveni postaji Mir, sta ponoči izvedla približno 30-minutni vesoljski sprehod v modulu Spekter. Cilj sprehoda, ki se je začel sinoči nekaj minut po 22. uri po srednjeevropskem času, je bil izboljšanje oskrbe Mira z električno energijo. Kaže, da je bil sprehod, ki bi po načrtu moral trajati dve uri in 57 minut, zelo uspešen in se je zato končal predčasno. Vesoljca sta v modulu hitro priključila dva električna kabla sistema za usmerjanje plošč sončnih celic k soncu, tretji kabelski priključek pa sta pritrdila tesneje, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.

Progress M 39 se je ponovno združil z Mirom
01. 09. 1998 13.54
Ruska tovorna vesoljska ladja Progress M-39 se je davi ob 7.35 po strednjeevropskem času uspešno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir. Združitev je potekala ves čas samodejno, poroča Javna ruska televizija ORT.

Ponoči se bo Progres M 39 združil z Mirom; Progres M 38 še kroži?
17. 05. 1998 10.07
Ponoči se bo z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir samodejno združila tovorna vesoljska ladja Progres M 39, je poročal ruski Radio Rossiji.

Nesreča norveške tovorne ladje
28. 02. 1998 11.39
V noči na soboto je v nesreči norveške tovorne ladje Ulsund v Severnem morju izgubilo življenje vseh sedem članov posadke. Kot so sporočili iz norveške reševalne postaje Sola, so reševalci doslej našli trupla dveh mornarjev. Za pet pogrešanih po podatkih vodje reševalcev ne obstaja nobenih možnosti preživetja. Norveška tovorna ladja s šestimi finskimi in estonskim mornarjem je kmalu po polnoči sredi hude nevihte začela oddajati klice na pomoč. Ladja je peljala aluminij in je bila na poti iz Sankt Petersburga v Hoeyanger na Norveškem.

Nesreča grške ladje pri Sardiniji
18. 01. 1998 10.49
V nesreči grške tovorne ladje, naložene z amonijevim sulfatom, je pred obalo Sardinije včeraj verjetno umrlo sedem mornarjev. Kot je sporočila sardinska obalna straža, so doslej rešili le dva mornarja, reševalno akcijo pa ovira slabo vreme in tudi do deset metrov visoki valovi. Grška ladja Agio Pantelaiman, ki je plula pod honduraško zastavo, se je potopila dve milji pred sardinsko obalo, doslej pa še ni znano, kolikšen je bil njen tovor amonijevega sulfata.