trčenja
V trčenju med letalom in labodi so jo slabše odnesli slednji
03. 05. 1999 08.25
Rusko potniško letalo je moralo pred dnevi potem, ko je prišlo do ''trčenja'' z jato labodov, zasilno pristati na ruskem Daljnem vzhodu. Letalo vrste antonov AN-24 z 39 potniki in člani posadke je ravno vzletelo z letališča v Južno-Sahalinsku na otoku Sahalin, nato pa je na višini 350 metrov naletelo na jato labodov. Pilot letala se je odločil za povratek na letališče, kjer naj bi ugotovili, kakšno škodo je povzročila nenavadna nesreča. Na letališču so ugotovili le manjšo škodo na trupu in krilu, ranjenih pa ni bilo. Za labode se je trčenje končalo precej bolj tragično. Potniki letala so povedali, da je ducat ptičev končal v propelerjih letalskega motorja.
V Švici trčila in iztirila dva vlaka
30. 12. 1998 10.38
Po poročilih lokalne policije sta davi okoli 7.30 ure v bližini Yverdona na zahodu države trčila potniški in tovorni vlak. V nesreči sta bili dve osebi lažje ranjeni.
V zadnjih treh dneh na cestah trije mrtvi
27. 12. 1998 10.37
V zadnjih treh dneh so se na slovenskih cestah zgodile kar tri prometne nesreče s smrtnimi žrtvami, so danes sporočili iz operativno-komunikacijskega centra ministrstva za notranje zadeve.
Fisichella kriv za trčenje - in revnejši za 7500 dolarjev
11. 05. 1998 09.06
Italijanski dirkač Giancarlo Fisichella (Benetton-Mecachrome) je bil kaznovan s 7.500 dolarji kazni, ker je na dirki za VN Španije v Barceloni v 29. krogu trčil z Ircem Eddiejem Irvinom (Ferrari). Po mnenju Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA) je Fisichella povzročitelj nesreče v 29. krogu dirke, zaradi katere sta oba dirkača odstopila. Mladi italijanski dirkač je bil sicer drugačnega mnenja, saj je takoj po odstopu pohitel k Irvinu in ga z živahnim gestikuliranjem prepričeval, da je on povzročil trčenja.
NASA: Asteroid 1997 XF11 ne bo ogrozil Zemlje
13. 03. 1998 17.37
Asteroid, ki naj bi oktobra leta 2.028 ogrozil Zemljo, bo po izračunu astronomov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje NASA v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni letel mimo našega planeta na precej večji razdalji, kot so menili astronomi doslej. Kak dan in pol je veljalo, da naj bi 26. oktobra leta 2028 ob približno 19.30 po srednjeevropskem času asteroid 1997 XF11, ki so ga odkrili decembra lani, letel manj kot 48.000 ali celo manj kot 41.600 km od središča Zemlje, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zemljin (ekvatorski) polmer znaša 6.378 km. Možnost napake pri tem izračunu izdelanem na podlagi sedanjih opazovanj naj bi bila največ približno 288.000 km. V izjavi Mednarodne astronomske zveze (IAU) je bilo povedano, da možnost trčenja ni velika, vendar ni nemogoča. Poldrugi kilometer velik planetoid ali mali planet, kot tudi imenujemo asteroide, naj bi ob morebitnem trku s hitrostjo nad 27.200 km/h ob tem, ko bi ga razneslo, razvil energijo skoraj dveh milijonov jedrskih bomb kakršna je padla na Hirošimo, je navedla AP. Po izračunu NASE pa bo asteroid letel približno 960.000 km od Zemlje, tako da so možnosti trčenja "enake ničli". Za primerjavo naj dodamo, da znaša srednja razdalja Lune od Zemlje 384.400 km. Pri izračunavanju tira asteroida so uporabili podatke palomarskega observatorija iz marca 1990. Podatke so našli včeraj. Tudi pred tem so v JPL menili, da so možnosti trčenja verjetno nične, so sporočili iz JPL. Pred 65 milijoni let je Zemljo zadel asteroid velikosti približno 10 do 16 km in po mnenju vse večjega števila znanstvenikov povzročil izumrtje 75 odstotkov živalskih vrst med njimi tudi dinozavrov.
Na Švedskem 4.700 trčenj med losi in avtomobili
28. 01. 1998 09.20
Švedska policija je v lanskem letu zabeležila skoraj 4.700 trčenj med losi in avtomobili. V teh nesrečah je umrlo 15 ljudi oziroma štirje več kot v letu poprej. Trčenja z losi so predvsem na severnem delu Švedske najpogostejši vzrok nesreč.
Slovenski astronom Herman Mikuž ob odkritju novih asteroidov; verjetnost trčenj z Zemljo ni zanemarljiva
27. 11. 1997 11.58
Slovenski astronom Herman Mikuž, ki je doslej odkril že 11 malih planetov, je za STA povedal, da obstaja v tujini več centrov za odkrivanje asteroidov oz. planetoidov, kot tudi pravimo malim planetom. Ti centri so pri odkrivanju zelo uspešni saj lahko v mesecu dni odkrijejo tudi nekaj sto asteroidov. Pri opazovanju neba uporabljajo zelo izpopolnjeno opremo, ki je posebej prirejena tako za odkrivanje samo kot tudi za spremljanje takšnih predmetov. Pri nas tako dobre opreme še nimamo, jo pa razvijamo.