tradicije
11. Okarina folk festival
04. 08. 2000 17.12
Ta konec tedna bo Bled v znamenju etno glasbe. Z nocojšnjim koncertom skupin Bauls of Bišva in Jaipur Kava Bras Band iz Indije se bo začel 11. Okarina folk festival. Festival, ki je letos prerasel v No Borders Music Festival in bo potekal do 6. avgusta, gosti izvirne in zanimive glasbene skupine z vsega sveta. Je mešanica glasbenih izkušenj, ki presegajo kulturne ovire in omejitve, saj tako glasba kot prizorišča ne poznajo meja. Festival ponuja priložnost za odkritje različnih glasbenih zvrsti znotraj enotnega območja, ki ga sestavljajo različne kulture in tradicije, ki imajo voljo po sodelovanju in medsebojnem spoštovanju.
Italijani ustanovili ligo ''počasnih'' mest
26. 07. 2000 10.10
Več kot trideset italijanskih mest je te dni ustanovilo ligo ''počasnih mest'' in se tako pridružilo mednarodnemu gibanju Slow Food, ki je bilo leta 1989 ustanovljeno z namenom ohraniti kulinarične tradicije. Če gibanje pod izrazom počasen razume plemenitenje kulture, potem bi se želeli označiti za počasno ministrstvo, je ob ustanovitvi lige dejala italijanska ministrica za kulturo Giovanna Melandri. Gibanje Slow Food, ki se je rodilo kot odgovor na vse bolj razširjene restavracije s hitro prehrano, se danes ponaša z okoli 40.000 člani iz 35 držav, med njimi Slovenije, bleščečo revijo, ki izhaja v petih jezikih, in bienalnim sejmom kulinarike. Dobro življenje ni le italijanska posebnost, je pa zelo italijanska, meni predsednik lige Paolo Saturnini, sicer župan mesta Greve v toskanski pokrajini Chianti, ki je znana po istoimenskem vinu.
41. jazz festival Ljubljana
30. 06. 2000 17.50
Včeraj se je program <a href= http://www.cd-cc.si/kup/arhiv/jazz00/index.htm target=_new>41. jazz festivala Ljubljana</a> začel tudi v Križankah. Večer je odprl kitarist Wolfgang Muthspiel z bobnarjem Stevom Arguellesom. Nastop je pritegnil z drzno muzikaličnostjo in inteligenco. Glasbenika sta z improvizacijami in dodajanjem posebnih efektov z elektronikami, torej zankami in filtri ustvarila posebno ozračje, ki je vsakega poslušalca popeljalo v svoj svet domišljije. Sledil je nastop Muhal Richard Abrams Quarteta. Glasbenik, ki je v petdesetih letih sodeloval z vrsto znanih imen iz sveta jazza, je s spremljajočim triom prepletal različne umetniške ambicije Društva za podporo kreativnim glasbenikom, ki ga je ustanovil sredi šestdesetih let, torej od folk tradicije afriške do sodobne glasbe. Večer je z odličnim nastopom zaokrožil James Carter Electric Band. Carter, vešč večine pihal (tenorsaksofon je njegovo glavno glasbilo), je navdušil s široko paleto slogov. S sprehodom od dixielanda, do swinga, bopa, ritma in bluesa, svobodne forme in funka je še povečal dinamiko nastopa in ob tem ohranil svoj stil. Carterja so spremljali odlični glasbeniki s sposobnostjo prilagajanja kateremukoli slogu.
Afro Cuban All Stars v Križankah
28. 06. 2000 16.33
V ljubljanskih Križankah so v ponedeljek s spremenjeno zvezdniško zasedbo, ki je ustvarila nov repertoar in novo ploščo 'Distinto, Diferente', nastopili Afro Cuban All Stars.
29. april - mednarodni dan plesa
29. 04. 2000 10.08
29. april je mednarodni dan plesa. Ob tem prazniku plesalcev vsega sveta so posebno poslanico letos skupaj oblikovali kubanska primabalerina Alicia Alonso, koreograf Nizozemskega plesnega gledališča Jiri Killian in učenka plesa iz francoskega Le Havra Cyrielle Lesueur.
Začenja se velikonočna tridnevnica
21. 04. 2000 17.23
Na tisoče izletnikov je na Veliki petek s svojimi jeklenimi konjički povzročilo cestne zamaške na bavarski avtocesti A3 v smeri proti Frankfurtu. V 30 kilometrov dolgi koloni na avtocesti A8 v smeri München - Salzburg in na avtocesti A3 v smeri Nurenberg - Passau se v skoraj že poletni vročini avtomobili premikajo s hitrostjo pešcev.
Granić predsednik nove stranke
02. 04. 2000 18.28
Na ustanovnem zasedanju je danes nova hrvaška stranka Demokratski center (DC) v Zagrebu za predsednika stranke izvolila Mateja Granića, za njegovo namestnico Vesno Škare-Ožbolt. Oba sta pred časom izstopila iz Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) in napovedala ustanovitev te stranke. Na zasedanju so sprejeli tudi program in statut stranke ter izvolila tri podpredsednike in člane delovnih teles.
Pričelo se je 40. kurentovanje na Ptuju
26. 02. 2000 17.11
Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek se je danes kot častni pokrovitelj udeležil tradicionalnega 40. kurentovanja na Ptuju, ki se je z otvoritveno slovesnostjo pričelo na Mestnem trgu na Ptuju. Tudi letošnjega kurentovanja se udeležuje Henry Ferdinand M. van der Kroon, predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC), ki povezuje več kot 360 mest v 46 državnih združenjih.
SF ustanovil Zvezo za Evropo
19. 02. 2000 17.02
Predstavniki zunajparlamentarne stranke Slovenski forum (SF) so na novinarski konferenci predstavili vsebino zadnje seje strankinega glavnega foruma - ta je bila 12. februarja - na kateri so ustanovili frakcijo Zveza za Evropo, ki združuje ''evropsko usmerjene člane široke sredine''. Novi predsednik stranke je postal Igor Horvat.
Razburjenje zaradi klobuka
04. 02. 2000 09.04
Žena princa Edvarda, Sophie Wessex, je znova razburila britansko javnost. Na poslovnem potovanju v Švici si je grofica omislila pokrivalo iz lisičjega krzna in s tem dvignila na noge britanske zaščitnike živali, je poročal britanski Sun.
Italija zaostaja tako za EU kot ZDA
15. 01. 2000 13.31
Italija je na področju elektronskega nakupovanja skupaj s Portugalsko na dnu lestvice držav članic Evropske unije. Za elektronske nakupe morajo Italijani odšteti povprečno višjo vsoto denarja in na nakupljeno dalj časa čakati, povzema italijanski dnevnik Il sole 24 ore ugotovitve iz raziskave nemškega urada za ugotavljanje kvalitete Stiftung Warentest.
Založba Mladinska knjiga večinska lastnica v MK Trgovini
03. 01. 2000 20.58
Založba Mladinska knjiga je postala 53-odstotna lastnica družbe Mladinska knjiga (MK) Trgovina. Da je koncentracija obeh gospodarskih družb skladna s pravili konkurence, je danes namreč potrdil tudi Urad za varstvo konkurence.
Elizabeta II. poziva k tradiciji in sočutju
25. 12. 1999 19.10
Britanska kraljica Elizabeta II. je danes v tradicionalni božični poslanici pozvala, da se v prehodu v tretje tisočletje ne sme pozabiti na spoštovanje tradicije in krščanskega sočutja, da prihodnosti ne bo zaznamovala le nova tehnologija.
Razstava ob obletnici smrti slikarja Šubica
19. 11. 1999 18.53
Ob deseti obletnici smrti slikarja Iveta Šubica bodo drevi v štirih škofjeloških razstaviščih odprli razstavo Spomini, sanje - Ive Šubic, ki bo predstavila umetnikov opus med letoma 1937 in 1989. Razstava je nastala na pobudo umetnikove družine, Združenja umetnikov Škofja Loka in ob sodelovanju številnih sodelavcev, njena kustosinja pa je Nadja Zgonik iz ljubljanske Akademije za likovno umetnost.
Muzikološki deli o zgodnji glasbi
12. 11. 1999 17.53
Slovenska muzikologa Metoda Kokole in Jurij Snoj sta pri Založbi ZRC izdala knjigi, ki sta pomembna prispevka k poznavanju zgodnje evropske glasbe in enega zgodnjebaročnih skladateljev, s tem pa tudi temeljev slovenske glasbene tradicije.
Mesto žensk se končuje
20. 10. 1999 18.17
Peti festival sodobnih umetnosti Mesto žensk se bo končal nocoj v klubu K4, kjer bo gostovala egipčansko-ameriška didžejka Mutamassik, glasbenica, ki združuje tradicionalno in popularno arabsko glasbo z elementi futurističnih elektronskih zvokov hip-hopa in drum'n'bassa. Pred tem bo v sklopu festivala v Cankarjevem domu možno videti plesno predstavo egipčanske plesalke Suraye Hilal, ki bo odplesala starodavni ples ''raqs sharqi'', ki izvira iz egipčanske tradicije. Že popoldne je bila na istem prizorišču okrogla miza o pisateljici in pesnici poznega srednjega veka Christine de Pizan, ki je leta 1405 s ''Knjigo o Mestu dam'' napisala eno prvih feminističnih del. Predstavljeno bo tudi njeno delo, ki je izšlo v novi knjižni zbirki revije Delta.
Marilyn Crispell za uvod v Mesto žensk
14. 10. 1999 15.21
Sinoči so v Cankarjevem domu z nagovoroma direktorice festivala <B>Darje Zaviršek</B>, ki je letos zamenjala Uršulo Cetinsk in županje mesta Ljubljane <B>Vike Potočnik </B>otvorili jubilejni, peti mednarodni festival <B>Mesto žensk</B>. Kot je v svojem govoru poudarila že direktorica festivala, gre za kulturno manifestacijo, ki širši javnosti predstavlja umetnice in njihovo delo, ki marsikdaj, po krivici, ostaja neopaženo, kljub kakovosti in posebni občutljivosti. V naslednjih sedmih dneh bo Ljubljana prizorišče številnih filmskih, gledaliških, plesnih, glasbenih in likovnih predstavitev z mednarodno udeležbo, med katero gre še posebej opozoriti na sinočnji otvoritveni koncert izvrstne ameriške jazzovske pianistke <B>Marilyn Crispell</B>, beograjsko igralko in v zadnjem času tudi režiserko <B>Sonjo Savić</B>, ki se je mnogi spominjajo kot zvezdo nekdanje jugoslovanske kinematografije ter egipčansko plesalko <B>Surayo Hilal </B>s predstavitvijo enega najstarejših plesov kulture, ki jo imamo redko priložnost videti na naših odrih. Prizorišča dogajanj bodo, kot vsako leto, Cankarjev dom, Kinoteka, Mala galerija, galerija Kapelica, KUD France Prešeren in letos še Ljubljanski grad z audiovizualno instalacijo Kdo se boji čarovnic.
Judje bodo drevi praznovali prehod v novo leto 5760
10. 09. 1999 19.52
Judje bodo drevi praznovali prehod v novo leto 5760. Na predvečer Novega leta, erev Roš Hašana, bodo drug drugemu zaželeli dober vpis v novem letu, kar izhaja iz judovske tradicije, da Bog zapisuje v knjige Pravičnih, Krivičnih in tistih, ki so nekje vmes. Zapis se zapečati deset dni po Novem letu na Jom Kipur oziroma Spravni dan.
Wagnerjev pravnuk piše knjigo o družinskih vezeh s Hitlerjem
21. 07. 1999 13.32
Gottfried Wagner je večino svojega življenja preživel tako, da je pomagal ljudem razumeti, kakšna pošast je bil njegov pradedek, skladatelj Richard Wagner. ''Nemogoče je ločiti med Wagnerjem kot ideologom in Wagnerjem kot umetnikom. Moj pradeded je hotel z umetnostjo spremeniti družbo'', je povedal Gottfried Wagner za časopis Los Angeles Times. Wagner v knjigi Somrak družine Wagner opisuje spomine na tesne družinske vezi z Adolfom Hitlerjem, pa tudi protijudovska čustva svojega pradeda.
Kozinova nagrada Maksu Strmčniku
03. 06. 1999 14.38
Slovenskemu skladatelju Maksu Strmčniku so za njegov sakralni opus iz zadnjih štirih letih na slovesnosti v Društvu slovenskih skladateljev (DSS) izročili Kozinovo nagrado za leto 1999.
Razstava del z letošnje likovne delavnice v Abitantih
28. 05. 1999 11.03
Županja mestne občine Koper Irena Fister bo drevi ob 20.30 v kavarni Loža v Kopru odprla razstavo del, nastalih na III. mednarodni likovni delavnici Abitanti '99. Avtorje bo predstavila umetnostna zgodovinarka in selektorica delavnice Nives Marvin.
Rekordna udeležba na muzejskem sejmu
13. 05. 1999 22.14
V Cankarjevem domu se na četrtem muzejskem sejmu predstavlja 40 slovenskih muzejev, s predstavitvami svojih najljubših predmetov pa se jim bodo v prihodnjih dveh dneh pridružile še tri muzejske ustanove iz tujine, iz Velike Britanije, Finske in Hrvaške. Sredi razstavnega prostora si je tako mogoče ogledati tudi papirnate čeveljce iz leta 1940, ki so pripadali takratni direktorici muzeja v Helsinkih. Sejem bo svoja vrata zaprl čez približno teden dni, v tem času pa bodo posamezni slovenski muzeji pripravili tudi celostne predstavitve svojega dela.
Založba Nova revija predstavila tri nove prevode
13. 05. 1999 17.46
Založba Nova revija je danes predstavila tri nova dela s področja hermetične filozofske tradicije, fenomenološke antropologije in hermenevtike ter novo številko revije Phainomena Etika - poetika.
Jeklo Štore dokončno v švedskih rokah
03. 05. 1999 17.53
Vodstvo koncerna Slovenskih železarn (SŽ) je s švedskim podjetjem Inexa AB in zreškim Uniorjem danes podpisalo pogodbo o nakupu družbe Jeklo Štore in tako opravilo sklepno dejanje skoraj leto dni trajajočega postopka prodaje zreške družbe, prve prodaje znotraj sistema SŽ. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik uprave SŽ Matic Tasič, je prodajna cena Jekla Štore sestavljena iz treh komponent - kupnine, prevzetih obveznosti ter zagotovila novih programov in pridobitve novih programov. Kupnina znaša devet milijonov nemških mark, obveznost plačila pa je krita z prvovrstno bančno garancijo.
Mednarodna likovna delavnica Abitanti
02. 05. 1999 09.50
V Abitantih, osameli vasi na skrajni meji Slovenije s Hrvaško, bo od jutri, 3., do sobote, 8. maja, potekala tretja mednarodna likovna delavnica Abitanti 1999. Organizirajo jo Lions Club iz Kopra, koprska mestna občina in krajevna skupnost Gradin. V času trajanja delavnice bo na delovišču v Abitantih 7. maja novinarska konferenca, istega dne popoldne pa t. i. dan odprtih vrat.
Tretja mednarodna likovna delavnica Abitanti
26. 04. 1999 10.50
Od 3. do 8. maja bo v Abitantih, osameli vasi na skrajni meji Slovenije s Hrvaško, potekala že tretja mednarodna likovna delavnica Abitanti 1999. Organizirajo jo Lions Club iz Kopra, koprska mestna občina in krajevna skupnost Gradin.
Tradicionalno križanje na Filipinih
02. 04. 1999 11.10
V kraju Cutud severno od filipinske prestolnice Manile se je nekaj moških v skladu z običajem danes dalo pribiti na križ, da bi tako podoživeli trpljenje Jezusa Kristusa med križanjem na Kalvariji.
Millstattski glasbeni tedni letos z razširjenim programom
01. 03. 1999 12.57
Glasbeni tedni so v Millstatu že del tradicije. Letos se bodo začeli 9. maja z Marijinimi pesmimi v cerkvi Siftskirche, končali pa 10. oktobra z zborovskim koncertom. Glasbeni del prireditev bodo spremljale razstave in predavanja, ki bodo potekala pod skupnim imenom Kunstforum Millstatt 1999. Uradno odprtje millstattskih glasbenih tednov bo 27. junija s koncertom zbora Sine nomine pod taktirsko Johannesa Hiemetsbergerja. Na programu je poleg sinfonete Baden tudi Velika maša v C mollu Wolfganga Amadeusa Mozarta. Na svoj račun bodo poleg ljubiteljev klasičnega glasbe prišli tudi ljubitelji jazza, saj bo 6. junija v millstattski viteški dvorani gostoval svetovno znani swing trobentač Oscar Klein, ki ga bo na klavirju spremljal Franz Luttenberger.
Claritas: filozofska študija Reprezentacije avtorja Bojana Žalca
14. 01. 1999 15.06
V zbirki Claritas študentske založbe ŠOU je izšlo delo Reprezentacije avtorja Bojana Žalca, v katerem ta 32-letni magister filozofije obravnava del empiristične filozofske tradicije - od Brentana prek Husserla do slovenskega filozofa Franceta Vebra (1890-1975), ki je poskušala na problemu intencionalnosti zgraditi celostno filozofijo. Skozi ta prikaz avtor opozarja na zagate nerealističnih teorij reprezentiranja. O delu je na današnji predstavitvi v Društvu slovenskih pisateljev spregovoril avtor skupaj s prof. dr. Matjažem Potrčem.
Ratificiran sporazum o zaščiti narodnih manjšin
22. 10. 1998 10.28
Švica je sredo v Strasbourgu ratificirala konvencijo Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin, ki bo v državi začela veljati 1. februarja prihodnje leto.