tragediji
Nevarna pot italijanskega zdravnika
20. 09. 2001 00.00
Gino Strada, italijanski zdravnik,se je med opravljanjem svojega dela znašel v Afganistanu. O njegovi nevarni pustolovščini smo se ogovarjali z njegovo ženo Tereso Sarti, ki je s soprogom v stalnem stiku. Podrobnosti o tamkajšnjih razmerah preberite v nadaljevanju.
Evropski časniki o odprtju newyorške borze
18. 09. 2001 00.00
Evropski časniki v današnjih izdajah pišejo o včerajšnjem ponovnem odprtju newyorške borze po terorističnem napadu na ZDA. Ugotavljajo, da so bile posledice štiridnevnega zaprtja Wall Streeta manjše, kot je bilo pričakovati.
Napad na ZDA prizadel tudi internet
12. 09. 2001 00.00
Glavne žrtve so bile internetne strani z novicami, saj je povečano število obiskov preseglo zmogljivosti.
Slovenskih podjetij v WTC ni bilo
12. 09. 2001 00.00
O posledicah porušenja zgradb World trade Centra smo se pogovarjali z direktorjem slovenskega WTC-ja, Božom Jakopičem.
Slovenski odzivi na napade
12. 09. 2001 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan in premier Janez Drnovšek sta izrazila globoko pretresenost ob napadih na ameriška mesta, obsodbam pa sta se pridružila tudi zunanji minister Dimitrij Rupel in predsednik DZ Borut Pahor.
Microsoft pomaga po tragediji
13. 09. 2001 00.00
Microsoft je danes najavil, da bo pomagal z 10 milijoni dolarjev in s tehničnimi storitvami, ki jih je ponudil v podporo prizadetim območjem New Yorka in Washingtona.
Odzivi na napade
13. 09. 2001 00.00
Številni slovenski in svetovi politiki so se odzvali na torkove teroristične napade v ZDA
Varnost na brniškem letališču
13. 09. 2001 00.00
Ob ameriški tragediji se pojavljajo številna vprašanja. Eno najpogostejših je, kako so se teroristi lahko nemoteno vkrcali na letala. Kako je poskrbljeno za varnost potnikov, ki potujejo z brniškega letališča, smo se prepričali sami.
Kdo se veseli?
12. 09. 2001 00.00
Na splošno bi lahko rekli, da je odziv v svetu presenetljivo enoten. Napad vsi obsojajo in vse več je ponudb Združenim državam, da bi se skupaj borili proti terorizmu. Seveda gre pri tem za uradne odzive svetovnih voditeljev. Neuradni odzivi pa niso tako enotni. Ponekod so po napadu celo slavili.
Padec delnic na ljubljanski borzi
12. 09. 2001 00.00
Po ameriški tragediji so delnice na ljubljanski borzi danes nekoliko padle, vendar v precej manjšem obsegu kot včeraj v Evropi.
Obletnica sovjetske nesreče v vesolju
01. 07. 2001 00.00
Pred 30-imi leti na se je z rekordno dolgega vesoljskega poleta, ki je trajal skoraj 24 dni, vrnila posadka sovjetske orbitalne postaje Saljut. Ko so reševalci odprli kabino pristajalnega odseka vesoljske ladje Sojuz 11, so na sedežih našli kozmonavte Georgija Dobrovoljskega, Vladislava Volkova in Viktorja Pacajeva mrtve. Zdelo se je kot da spijo. Življenje so izgubili zaradi izgube zrakotesnosti kabine med vračanjem na Zemljo.
Slovesnost na Šentilju
29. 06. 2001 00.00
Na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj-Spielfeld na slovensko-avstrijski meji je avstrijska vojska danes pripravila slovesnost ob deseti obletnici akcije, v kateri je v času vojne za Slovenijo 7500 njenih pripadnikov zavarovalo meddržavno mejo. Udeležence sta pozdravila obrambna ministra Avstrije in Slovenije, Herbert Scheibner in Anton Grizold. Slednji, ki je na delovnem obisku pri avstrijskem kolegu, je podporo Avstrije na zvezni in deželni ravni ter podporo v srcih prebivalcev Avstrije v času vojne za Slovenijo označil za dragoceno in neprecenljivo za mlado državo, ki še ni imela posebne mednarodne podpore. Scheibner pa je državljanom Slovenije čestital za odločitev o osamosvojitvi in za dosežke slovenske države v zadnjem desetletju. Obrambna ministra sta tudi odkrila spominsko ploščo, ki spominja na dogodke na slovensko-avstrijski meji pred desetimi leti.
Novi spopadi v Katmanduju
05. 06. 2001 00.00
V nepalski prestolnici Katmandu so tudi danes, kljub podaljšani policijski uri, izbruhnili nasilni protesti, v katerih naj bi umrlo šest ljudi. Nepalci ne verjamejo, da je bil morilec kraljeve družine prestolonaslednik Dipendra, zato od novega kralja zahtevajo odgovor. Kralj Gjanendra že imenoval posebno komisijo, ki bo raziskala okoliščine tragedije.
Ustavili iskanje žrtev
26. 05. 2001 00.00
Dobrih 40 ur po tragediji na svatbi v Jeruzalemu so reševalci ustavili iskanje žrtev, ki so morda ostale pod ruševinami. Vodja izraelske civilne zaščite je povedal, da po njegovih informacijah pod ruševinami zgradbe ni več žrtev. V nesreči je življenje izgubilo 26 ljudi, več kot 300 pa je bilo ranjenih. Policija je doslej aretirala deset oseb, med njimi štiri lastnike plesne dvorane, lastnika gradbenega podjetja, odgovornega za obnovo stavbe, odgovornega inženirja in polagalca tal v plesni dvorani.
Vaja kranjskih reševalcev
18. 05. 2001 00.00
Dober mesec dni po tragediji na Drulovki v Kranju, ko sta v kanjon reke Save v smrt omahnila dva fanta, so različne enote Civilne zaščite kranjske mestne občine danes izvedle vajo z naslovom Sava 2001 oziroma reševanja ponesrečencev na vodi in iz vode. V vaji, ki so jo sicer načrtovali že pred omenjenim tragičnim dogodkom je sodelovalo okoli 50 ljudi, od potapljačev, jamarjev, do tabornikov in drugih.
Umrla Majda Potokar
25. 04. 2001 00.00
Po dolgi bolezni je v Ljubljani umrla velika slovenska gledališka in filmska igralka Majda Potokar. Nosilka Borštnikovega prstana 1985, štiri desetletja članica ljubljanske Drame, se je vtisnila v trajen spomin številnih generacij s svojimi raznovrstnimi odrskimi liki, kot so bili Micka v Kranjskih komedijantih, Elektra v Orestijadi, Kordelija v Kralju Learu, Gertruda v Hamletu, Rachel v Živite kot svinje, Ana v Dnevniku Ane Frank, Izabela v Milo za drago, Tereza v Talcu, Margareta v Kralj umira in vrsta drugih. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo pa je izpričala tudi na filmu - od prvega celovečernega slovenskega filma Na svoji zemlji leta 1948, prek Samorastnikov, filmov Ne joči, Peter, Rdeče klasje, To so gadi, Ko zorijo jagode, Trije prispevki k slovenski blaznosti do Umetnega raja in Triangla. Filmskim vlogam so se priključile neštete nepozabne kreacije Potokarjeve v radijskih in televizijskih igrah.
Wackerju 14 let zapora
05. 04. 2001 00.00
Britansko sodišče je nizozemskega voznika tovornjaka spoznalo za krivega uboja 58-ih kitajskih ilegalnih prebežnikov, ki so se junija lani med prečkanjem Rokavskega preliva zadušili v njegovem tovornjaku. Za krivo pa so spoznali tudi soobtoženo kitajsko prevajalko.
Libija zavrača odgovornost za Lockerbie
01. 02. 2001 00.00
Libija je zavrnila obtožbe Washingtona in Londona o odgovornosti za atentat nad Lockerbijem. Tiskovni predstavnik libijskega zunanjega ministrstva Hasuna al-Šauš je danes v Tripoliju poudaril, da libijska država nima nikakršne odgovornosti v tej sodni zadevi. Na vprašanje o ameriški in britanski zahtevi, da mora Libija izplačati odškodnine svojcem žrtev napada, pa ni odgovoril. Dejal je le, da mora Libija prejeti odškodnino za izgube, ki jih je utrpela zaradi sankcij ZN. Tripoli se je odzval potem, ko je danes britanski zunanji minister Robin Cook potrdil, da si bosta ameriška in britanska vlada skupaj prizadevali, da bi od Libije dosegli priznanje o odgovornosti za napad in izplačilo odškodnin svojcem žrtev. Britanska vlada od Tripolija zahteva izplačilo odškodnin v višini 700 milijonov dolarjev.
Rimski kolosej bo spet gledališka arena
08. 12. 2000 00.00
Rimski kolosej, ki je bil svoje dni prizorišče krvavih gladiatorskih bojev, naj bi preuredili v ogromno gledališko areno. Do leta 2003 naj bi namreč kolosej temeljito restavrirali, tako da bo lahko sprejel okoli 45.000 obiskovalcev.
Končali iskanje trupel
15. 11. 2000 00.00
Štiri dni po tragediji vlaka pod ledenikom Kitzsteinhorn pri Kaprunu so danes reševalne službe končale iskanje trupel žrtev. Reševalci so iz predora že potegnili 154 trupel, eno truplo pa naj bi še danes prepeljali na inštitut sodne medicine v Salzburgu.
Reševanje je izredno oteženo
13. 11. 2000 00.00
Reševalci so doslej iz predora pod Kitzsteinhornom v Kaprunu, kjer je v soboto v požaru, ki je zajel smučarski vlak, po uradnih podatkih umrlo najmanj 159 ljudi, med njimi tudi štirje Slovenci, v stranski jašek potegnili prvih 31 trupel umrlih smučarjev, ki naj bi jih še danes prepeljali iz predora, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Gerhard Huber, vodja reševalcev na Solnograškem. Poudaril je še, da je reševanje izredno oteženo, saj so trupla komajda razpoznavna.
Vprašanja ob tragediji v Kaprunu
12. 11. 2000 00.00
Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.
Direktor družbe Railtrack ne bo odstopil
19. 10. 2000 00.00
Direktor zasebnega britanske železniške družbe Railtrack Gerald Corbett kljub nesreči vlaka, v kateri so v torek blizu Londona umrli štirje ljudje, 35 pa je bilo ranjenih, ostaja na položaju. Vodstvo podjetja, ki skrbi za infrastrukturo britanskih železnic, je na posebni seji zavrnilo ponujeni odstop direktorja, so davi sporočili iz družbe Railtrack. Predstavnik družbe Railtrack je večeraj priznal, da tiri na progi, kjer se je zgodila nesreča, "niso bili v dobrem stanju". V nesreči je na progi London-Leeds v bližini kraja Hatfield severno od Londona v ovinku iztiril hitri vlak s hitrostjo 184 kilometrov na uro. Corbett je že od leta 1997 direktor zasebne železniške družbe, ki je preko hčerinskega podjetja odgovorna tudi za varnost na železnicah. Corbett je v včerajšnji odstopni izjavi dejal, da je osebno prizadet ob novi tragediji na britanskih železnicah. Kot je dejal, sedaj misli predvsem na žalujoče svojce žrtev nesreče. "Gre za vprašanje moralnih načel, zato čutim dolžnost, da kot generalni direktor družbe odstopim," je še pojasnil Corbett. V zadnjih treh letih so bile v Veliki Britaniji tri večje železniške nesreče. Torkova nesreča hitrega vlaka se je zgodila približno leto dni po hudi železniški nesreči v Londonu, v kateri je umrlo 31 oseb. Družba Railtrack je tudi sporočila, da se preiskava vzroka nesreče osredotoča na morebitno okvaro na tiru.
Ruska reševalna kapsula dosegla Kursk
18. 08. 2000 00.00
Eni od ruskih reševalnih kapsul je danes prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin potopljene ruske jedrske podmornice Kursk, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano, je povedal predstavnik ruske mornarice. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino. Od torka so odprtine na podmornici skušale doseči že štiri reševalne kapsule, vendar so bile zaradi slabega vremena in slabe vidljivosti v morju okoli podmornice neuspešne. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu številni očitajo, da kljub tragediji podmornice Kursk ni prekinil počitnic ob Črnem morju, je danes na Jalti pojasnil, da ni prišel na kraj nesreče, ker ni želel ovirati strokovnjakov. Putin je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal, da je takoj, ko je izvedel za nesrečo, želel odleteti v Severnomorsk. Dodal je, da si je premislil, ker je menil, da s svojim prihodom ne bi pomagal pri rešitvi nesreče, ampak bi samo oviral strokovnjake pri njihovem delu. Obenem je dejal, da so možnosti za rešitev posadke Kurska "zelo majhne, kljub temu pa še obstajajo". Putin je še menil, da "mora vsak ostati na svojem mestu". Ruske agencije sicer poročajo, da naj bi se Putin še danes vrnil v Moskvo in se tako ne bo udeležil srečanja voditeljev Skupnosti neodvisnih držav, ki so se zbrali na Jalti.
Odkrili doslej še neznano delo Oscarja Wilda
13. 08. 2000 00.00
Nek zasebni zbiratelj je po poročanju časnika Sunday Times našel še nedokončano gledališko delo angleškega pisatelja Oscarja Wilda (1854-1900). V najdeni Tragediji neke ženske naj bi Wilde opisoval svojo nezvestobo. Zbiralec in poznavalec Neal Kydd je 52-strani dolg rokopis odkril v knjžnici na Univerzi v Kaliforniji. Wilde omenjenega rokopisa, ki se je v ZDA znašel leta 1929, ni dokončal, ampak ga je prodal nekemu dramatiku.
Tragedija na rock koncertu
01. 07. 2000 16.21
Na rock koncertu skupine Pearl Jam v danskem mestu Roskilde je množica v paniki do smrti poteptala osem ljudi, po zadnjih podatkih pa jih je 25 poškodovanih. Doslej so identificirali le štiri smrtne žrtve, vsi so moški. Gre za 26-letnega Nemca, 17-letnega Danca, 22-letnega Šveda in 23-letnega Nizozemca, slike ostalih žrtev, pri katerih niso našli osebnih dokumentov, pa je danska policija objavila na svoji spletni strani. Skupina Pearl Jam je zaradi tragedije odpovedala nocojšnji koncert v Bruslju.
Kmalu skupna politika do priseljencev?
20. 06. 2000 20.45
Britanska policija je včeraj potrdila, da je bilo 58 ilegalnih priseljencev, ki so jih med rutinskim pregledom našli mrtve v tovornjaku v pristanišču Dover, Kitajcev.
Prodi obsodil sobotni napad na Jospina
29. 02. 2000 08.57
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je včeraj v Jeruzalemu obsodil sobotni napad na francoskega premiera Lionela Jospina, ki so ga palestinski študenti obmetavali s kamenjem, potem ko je napade Hezbolaha na jugu Libanona označil za terorizem.
Hamlet na slovenskih odrih
24. 02. 2000 13.02
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo danes, 24. februarja, krstilo 19. Hamleta na slovenskih odrih in obenem prvega v tej gledališki hiši. Režijo so zaupali na Slovenskem trenutno najbolj zaposlenemu in nagrajevanemu režiserju Vitu Tauferju. Taufer, ki bo v začetku marca slavil svoj 41. rojstni dan, se je s Hamletom srečal že leta 1986, ko je Shakespearovo tragedijo o danskem kraljeviču zrežiral v Narodnem gledališču v Subotici. Prvič se je z vlogo Hamleta tokrat spoprijel Radoš Bolčina, ob njem bodo v tragediji o večnih vprašanjih nemirnega duha nastopili Ljerka Belak, Ivo Barišič, Helena Peršuh, Boris Mihalj, Rastko Krošl, Tadej Toš, Iztok Mlakar, Peter Musevski in Gorazd Jakomini.
Marlene Ottey osumljena dopinga
18. 08. 1999 18.28
Jamajška atletinja Marlene Ottey je odpovedala nastop na bližnjem svetovnem prvenstvu v Sevilli (22.-29. avgust), ker naj bi v njenem vzorcu urina, odvzetem po mitingu v Luzernu 5. julija letos, našli sledove nedovoljenih poživil. Nosilka 14 medalj s SP je osumljena, da si je pomagala s prepovedanim anabolikom nandralon.