transparentnost
Drnovšek v Cernobbiu o reformi EU
19. 05. 2001 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek je danes v okviru mednarodne konference Aspen European Dialogue v italijanskem Cernobbiu nastopil na razpravi, ki je bila posvečena vprašanju evropskega vladanja in institucionalni reformi unije. V svojem nastopu je Drnovšek med drugim poudaril, da je Slovenija zadovoljna z rezultati decembrskega vrha v Nici, ki zagotavljajo nadaljnjo širitev unije, in obenem izrazil željo po večji transparentnosti pri sprejemanju odločitev v EU.
Nov sistem prodaje študentskih bonov
05. 03. 2001 00.00
Ljubljanska in mariborska študentska organizacija sta prenovili dosedanji sistem prodaje študentskih bonov za prehrano. Tako se bo poslej subvencioniranje študentske prehrane izračunavalo na podlagi dejansko opravljene storitve ponudnika oziroma gostinca, se pravi na podlagi unovčenih bonov, doslej pa so se subvencije obračunavale na podlagi prodanih bonov. Z današnjim dnem so začeli na prodajnih mestih obeh študentskih organizacij prodajati nove, zaenkrat še začasne oziroma nadomestne bone, ker " pravih" iz tiskarne še niso dobili. Slednje, ki bodo imeli ob strani črtno kodo, naj bi začeli prodajati čez dva dni, z njimi pa naj bi izničili možnost ponarejanja in povečali transparentnost, saj bodo lahko vsak dan sproti spremljali podatke o unovčenih študentskih bonih, je na novinarski konferenci povedal sekretar za socialo in zdravstvo ŠOU Ljubljana Robi Godina.
Zakon o medijih v slepi ulici
16. 02. 2001 00.00
Ali se nov zakon o medijih, ki je že pripravljen za drugo obravnavo v državnem zboru, vseeno nahaja v slepi ulici, so včeraj skušali odgovoriti udeleženci tokratnega omizja, ki je potekal v organizaciji Mirovnega instituta in Cankarjevega doma. Omizje, ki so se ga udeležili tako predstavniki zainteresirane javnosti, medijev ter vlade, je ponudilo več vprašanj kot odgovorov. Tako se še vedno krešejo mnenja glede osnovnih pomanjkljivosti prihodnje zakonodaje, ki bo bistveno posegla v sedanji medijski prostor.
Stabilnost je strateški interes Slovenije
12. 02. 2001 00.00
Trajni mir v Jugovzhodni Evropi kot tudi politična in gospodarska stabilnost te regije sta ključnega pomena za Slovenijo, saj sta od njih odvisni tudi njena nacionalna varnost in gospodarski razvoj, je poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel danes na Brdu pri Kranju, kjer poteka srečanje vodij delovnih skupin prvega delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo. Slovenija bo popoldne od Romunije za šest mesecev uradno prevzela sopredsedovanje delovnemu omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Daytonski sprazum pod vprašajem
13. 01. 2001 00.00
Iz urada jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice so sporočili, da ponovno odprtje urada haaškega sodišča za vojne zločine v Beogradu še ne pomeni, da ZRJ tudi avtomatično sprejema vse zahteve tega sodišča. V uradnem sporočilu so zapisali, da ustava ZRJ ne dopušča izročitve jugoslovanskih državljanov "tujim sodiščem" in da so "novice o možnih izročitvah povsem brez podlage." Pod vprašaj so postavili tudi Daytonski sporazum, ker ga jugoslovanska skupščina ni ratificirala, podpisal pa ga je tedanji predsednik Srbije Slobodan Milošević in ne predsednik jugoslovanske vlade, v čigar pristojnosti je podpisovanje mednarodnih pogodb.
Vse močnejši pritiski na zvezo Nato
10. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar Nata George Robertson je po zasedanju sveta zveze ponovil, da ni znanstvene povezave med uporabo orožja z osiromašenim uranom in pojavom rakavih obolenj. Kljub temu so vse močnejši pritiski na Severnoatlantsko zvezo, naj razkrije vse stranske učinke uporabe takšnega orožja.
Ombudsman za področje zdravstva
17. 12. 2000 00.00
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in Slovensko zdravniško društvo (SZD) sta ministrstvu za zdravstvo poslala svoj predlog o ureditvi pritožnih postopkov v zdravstvu, ki je nastal kot odgovor na predlog prejšnjega ministra za zdravstvo Andreja Bručana o imenovanju posebnega ombudsmana za zdravstvo kot enega izmed namestnikov obstoječega varuha človekovih pravic.
Delovni pogovor o poslovanju z ZRJ
27. 11. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije je danes organizirala delovni pogovor z direktorji slovenskih podjetij, ki že poslujejo in ki želijo poslovati z ZRJ. Na pogovoru sta zunanji minister Peterle ter državni podsekretar na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj (MEOR) slovenskim podjetjem predstavila trenutne aktivnost RS na področju vzpostavljanja odnosov z ZRJ.
Direktorji o težavah pri poslovanju z ZRJ
22. 11. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije (GSZ) je danes pripravila delovni pogovor z direktorji slovenskih podjetij, ki že poslujejo in ki želijo poslovati z ZRJ. Trenutne aktivnosti Slovenije na področju vzpostavljanja odnosov z ZRJ sta predstavila minister za zunanje zadeve Lojze Peterle ter državni podsekretar na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Bojan Škoda, podpredsednica GZS Marta Kos pa je pojasnila, kaj trenutno na tem področju počne GZS.
Nov zakon o javnih naročilih
12. 11. 2000 00.00
Naročniki in ponudniki pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev bodo morali odslej spoštovati pogoje zakona o javnih naročilih, ki ga je pred koncem aprila sprejel državni zbor in danes stopa v veljavo.
Certifikat kakovosti trboveljski termoelektrarni
13. 09. 2000 00.00
Minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen je danes Termoelektrarni Trbovlje (TET) podelil certifikat kakovosti 9001. Poudaril je tudi prizadevanja ministrstva za podporo uresničevanja zadanih ciljev z možnostjo nadaljnjega razvoja TET in širšega trboveljskega območja.
Zavrnjena pritožba Stojana Zdolška
21. 07. 2000 20.34
Telekom Slovenije je danes prejel sklep Višjega sodišča v Ljubljani, ki je odločilo, da se zavrne pritožba odvetnika Stojana Zdolška zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani. Iz obrazložitve sodišča izhaja, da lahko samo vlada imenuje in razrešuje upravo javnega podjetja Telekom in da tega ne morejo storiti organi delniške družbe, kot v tožbi navaja Zdolšek, so sporočili iz Telekoma. Sicer pa je do zaključne primopredaje poslov v vodstvu Telekoma prišlo že včeraj.
Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča v Sloveniji
10. 07. 2000 18.41
Na povabilo predsednika državnega sveta Toneta Hrovata je sinoči na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich. Gost se je danes najprej srečal s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, nato pa je imel predavanje na temo Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Za Adamowicha je ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem
10. 07. 2000 17.31
Napetost med parlamentom in ustavnim sodiščem je naravna in nujna v vsaki državi z ustavnim sodiščem, ki nadzoruje spoštovanje ustave v zakonskih aktih, je zatrdil predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich na svojem predavanju z naslovom Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Pripravili so ga državni svet, vlada ter Zveza društev pravnikov Slovenije. Za Adamowicha je bolj ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Neodvisno sodstvo
04. 07. 2000 18.21
Leto dni po tem, ko nas je obiskal ameriški predsednik Clinton, Slovenija gosti enega najuglednejših predstavnikov ameriškega sodstva vrhovnega sodnika Anthonya M. Kennedyja. Kennedy se je z ameriškim zveznim sodnikom Richardom G. Stearnsom danes udeležil okrogle mize z naslovom <I>Univerzalni vidiki neodvisnosti sodstva</I>. Kako doseči neodvisnost sodstva sta se danes, skupaj s slovenskimi uglednimi pravniki spraševala Kenenedy in Stears. Po mnenju zveznega sodnika je ključna beseda transparentnost, državljani pa morajo razumeti, da sodniki niso samo zato, da ščitijo njihove pravice. Javnost mora zaupati sodnikom tudi takrat, ko njihove odločitve niso najbolj priljubljene, je prepričan Kennedy. Problem ameriškega sodnega sistema pa je, da nimajo vsi sodniki trajnega mandata, tako kot v Sloveniji in imajo zato nekateri velike težave pri ponovni izvolitvi.
Novi zakon o javnih naročilih
13. 05. 2000 10.46
Naročniki in ponudniki pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev se bodo morali v šestih mesecih prilagoditi pogojem zakona o javnih naročilih, ki ga je pred koncem aprila sprejel državni zbor in je objavljen v zadnji številki Uradnega lista. Zakon med temeljnimi načeli javnega naročanja opredeljuje gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev, zagotavljanje konkurence med ponudniki, transparentnost porabe javnih sredstev ter enakopravnost ponudnikov. Poleg že sprejetih zakonov o financah, o računovodstvu in o javnih skladih ter metodoloških novosti priprave proračuna pomeni zakon o javnih naročilih enega od ključnih zakonov v prilagajanju prakse javnih financ evropski zakonodaji.
Uspešna pogajanja med ZRC SAZU in MZT
17. 04. 2000 10.45
Znanstvenoraziskovalni center SAZU je 28. marca sklical novinarsko konferenco, na kateri je javnost obvestil o neutemeljenem zmanjšanju obsega financiranja njegovega dela s strani Ministrstva za znanost in tehnologijo (MZT) ter predstavil svoje zahteve po reformi državne metodologije financiranja raziskovalnega dela.
Clinton pozval k sodelovanju
29. 01. 2000 18.18
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes države v razvoju pozval, naj se prenehajo upirati liberalizaciji trgovanja. Clinton je na gospodarskem forumu v Davosu pred približno 3000 predsedniki držav, ekonomisti, znanstveniki in novinarji dejal, da je ''predstava, da bi nam šlo vsem bolje, če bi imeli manj svobodno, s pravili določeno trgovanje, v temelju napačna''.
Demšar na srečanju obrambnih ministrov
30. 11. 1999 18.51
Obrambni minister Franci Demšar se je danes v Bukarešti udeležil srečanja obrambnih ministrov držav JV Evrope (SEDM), so sporočili iz kabineta ministra. Obrambni ministri so v skupni izjavi potrdili odločenost svojih držav, da k varnosti in stabilnosti JV Evrope prispevajo z razvijanjem učinkovitega sodelovanja in boljšo povezanostjo partnerskih držav s članicami zveze NATO.
Izvedenci kritični do Evropske komisije
10. 09. 1999 17.36
Neodvisni izvedenci, ki so izvedli preiskavo glede dela Evropske komisije, so bili tudi v danes objavljenem drugem poročilu do te institucije Evropske unije kritični. Kot je znano, je po objavi prvega poročila, ki je komisijo obtožil finančnih in drugih nepravilnosti, marca odstopila celotna bruseljska ekipa s predsednikom Jacquesom Santerjem na čelu.
Prodi za sklic mednarodne konference o Balkanu
04. 05. 1999 14.27
Bodoči predsednik Evropske komisije Romano Prodi je pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu predstavil predloge za reformo komisije. Evropski parlamentarci naj bi namreč odločali o njegovem imenovanju.
Prodi Evropskemu parlamentu obljubil trasparentnost pri delu komisije
13. 04. 1999 15.50
Novoimenovani predsednik Evropske komisije Romano Prodi je pred Evropskim parlamentom danes v Strasbourgu obljubil ''popolno transparentnost'' pri delu Evropske komisije.
EU: V Veliki Britaniji najdražji in na Nizozemskem najcenejši avtomobili
02. 02. 1999 09.30
Med petnajstimi članicami Evropske unije najdražje avtomobile prodajajo v Veliki Britaniji - glede na poročilo Evropske komisiji o cenah vozil v EU je v tej državi dražjih kot drugod kar 57 od 76 najbolj prodajanih modelov. Po najugodnejših cenah pa je moč avtomobile kupiti na Nizozemskem, kjer je cenejših kot v ostalih članicah povezave 20 od 76 najbolj prodajanih modelov.
Ameriško gospodarstvo podpira širitev EU
04. 01. 1999 09.58
Odbor Ameriške gospodarske zbornice za Evropsko unijo s sedežem v Belgiji je v nedavnem odprtem pismu, naslovljenem na ustanove EU, izrazil močno podporo širitvi unije na vzhod in hkrati zaskrbljenost nad ''očitnim slabljenjem politične zavezanosti širitvenemu procesu na strani nekaterih članic, kot se je pokazalo na zadnjem vrhu petnajsterice na Dunaju''.
EU za transparentnejše reševanje sporov pri WTO
23. 10. 1998 07.54
Evropska komisija je predlagala vrsto ukrepov, s katerimi naj bi izboljšali hitrost in transparentnost reševanja sporov v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Med drugim se je zavzela za oblikovanje stalnega skupnega telesa v ta namen.
Indonezijska vlada pripravlja privatizacijo
15. 04. 1998 09.02
Indonezijska vlada pripravlja v sodelovanju z Svetovno banko in Mednarodnim denarnim skladom privatizacijo sedmih podjetij, ki so v celoti v lasti države, v katerih pa bo vseeno zadržala večinski, torej 51-odstotni delež. Kot je sporočil za državna podjetja odgovorni minister Tanri Abeng, namerava vlada prodati tudi svoj delež v petih podjetjih, ki kotirajo na borzi. Sodelovanje z omenjenima svetovnima institucijama naj bi po mnenju predstavnikov indonezijske vlade procesu privatizacije prineslo potrebno transparentnost in njegovo strokovno izvedbo.
Za več kot 150 milijard dolarjev dolgov Južne Koreje
31. 12. 1997 08.10
Zunanji dolg Južne Koreje je konec novembra po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) znašal skoraj 157 milijard dolarjev. Podatek zajema tudi posojila čezmorskih podružnic korejskih finančnih ustanov in posojila pri tujih bankah. Južnokorejska vlada bo v sodelovanju z IMF vsak mesec objavljala podatke o zunanjem dolgu, saj se je Seul v okviru pogajanj z IMF o premostitvenem posojilu zavezal, da bo poleg ustreznih gospodarskih in finančnih reform poskrbel tudi za večjo transparentnost. IMF, Svetovna banka in Azijska banka za razvoj so Južni Koreji doslej namenile 14 milijard dolarjev premostitvenega posojila, IMF in 13 držav pa so obljubili še 10 milijard dolarjev predčasnih posojil do konca januarja.