trpljenje
Papež pozdravil kosovske begunce na Poljskem
16. 06. 1999 17.26
Papež Janez Pavel II. je danes daroval mašo v mestu Stary Sacz na jugu Poljske, ki se je je udeležilo 650.000 vernikov. Papež je ob tem pozdravil kosovske begunce, ki so se zatekli na Poljsko. ''Prepričan sem, da se bo tragedija te vojne kmalu končala,'' je poudaril.
ZRJ pričakuje odškodnino za odpravo posledic napadov NATO
11. 06. 1999 21.49
ZRJ pričakuje od držav zveze NATO odškodnino za odpravo posledic vojne in celotno nadomestilo za obnovo objektov, poškodovanih med zračnimi napadi zveze NATO, je v Beogradu danes sporočila jugoslovanska vlada.
Milošević obtožen pred sodiščem v Haagu
27. 05. 1999 21.18
Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju Jugoslavije v Haagu je vložilo obtožnico proti jugoslovanskemu predsedniku Miloševiću. To je prva obtožnica za vojne zločine proti kakemu šefu države, ki je še na oblasti. Poleg Miloševića so zločinov obtoženi tudi srbski predsednik Milutinović, podpredsednik jugoslovanske vlade Šainović, načelnik generalštaba Ojdanić in srbski notranji minister Stojiljković.
Predsedniki srednjeevropskih držav sprejeli izjavo o Kosovu
15. 05. 1999 12.21
Predsedniki srednjeevropskih držav so na današnjem srečanju v ukrajinskem Lvovu sprejeli skupno izjavo o Kosovu, v kateri ostro obsojajo nasilje v pokrajini in ''pregone, ki so izrabljeni kot sredstvo etničnega čiščenja''. Obenem so predsedniki izrazili obžalovanje za žrtve in trpljenje nedolžnih civilistov v celotni ZRJ.
Sprte strani v kosovskem sporu naj odložijo orožje
09. 05. 1999 18.29
Papež Janez Pavel II. in romunski patriarh Teoktist sta vse strani, vpletene v kosovski spor, pozvala, naj odložijo orožje. ''Molimo za vse nedolžne žrtve te vojne,'' je med pravoslavno mašo na prostem, ki se je je udeležil tudi sveti oče, v Bukarešti dejal romunski patriarh.
Slovenski zaporniki in interniranci tožijo ZR Nemčijo
07. 05. 1999 15.43
Predsednik Komisije za bivše politične zapornike, internirance in druge žrtve nacifašizma pri glavnem odboru ZZB NOB Slovenije je 4. maja 1999 izročil računalniško obdelane podatke o še živih žrtvah koncentracijskih taborišč in zaporov nemškemu pravniku, ki bo v njihovem imenu sprožil odškodninsko pravdo, so sporočili iz ZZB NOB Slovenije.
Milošević pričakuje rusko posredovanje
20. 04. 1999 17.30
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je danes novinarjem po srečanju z ruskim patriarhom Aleksejem II. povedal, da pričakuje, da bo Rusija storila vse za ponovno vzpostavitev miru in ustavitev napadov zveze NATO na ZRJ.
Srbska skupnost na Hrvaškem poziva k prekinitvi napadov zveze NATO na ZRJ
19. 04. 1999 18.31
Srbski narodni svet (SNV) je danes v imenu srbske skupnosti na Hrvaškem pozval vlade vseh stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov in držav članic zveze NATO k prekinitvi napadov zavezništva na ZR Jugoslavijo.
Poziv slovenskih zdravnikov za preprečitev uničevanja na Kosovu
16. 04. 1999 12.01
Slovensko zdravniško društvo z veliko zaskrbljenostjo spremlja dogajanje na Kosovu. Kot je zapisalo v današnji izjavi za javnost, je tudi zdravnike, ki so vajeni vsakodnevnega soočanja s smrtjo, bolečino, stiskami in boleznimi, trpljenje kosovskih beguncev pretreslo. Zato slovensko vlado in vse državnike sveta, ki imajo kakršenkoli vpliv za preprečitev nadaljnjega uničevanja, pozivajo, naj z modrostjo in odločnostjo čimprej končajo tragedijo, nevredno civilizacije in evropske kulture.
Tradicionalen križev pot v Rimu
03. 04. 1999 09.56
Papež Janez Pavel II. je na Veliki petek s tradicionalnim križevim potom v Rimu počastil spomin na Kristusovo trpljenje. Svetega očeta so na obredni poti, ki pomeni enega od vrhuncev Velike noči pospremili tisoči romarjev iz vsega sveta. Pot je potekala od Kolizeja do razvalin antičnega Venerinega svetišča. Papež je potjo, dolgo poldrugo uro, križ nosil sam le na začetku in ob koncu poti. Vmes so mu pomagali mladi verniki iz različnih držav sveta. Papež Janez Pavel II. bo imel danes v baziliki Sv. Petra tradicionalno velikonočno bedenje. Najprej bodo v preddverju bazilike prižgali velikonočni ogenj. Nato bo papež slovesno vstopil v baziliko, ki je sprva v temi, kasneje pa jo osvetlijo s tisoči velikonočnimi svečami. K običaju sodi tudi to, da papež krsti mlade in odrasle. Opolnoči se bo v Rimu ob naznanitvi Kristusovega vstajenja oglasilo vseh tisoč cerkvenih zvonov, ki so od Velikega četrtka molčali. V nedeljo se bo velikonočno slavje končalo z velikonočno papeževo poslanico, ki naj bi se je po pričakovanjih udeležilo sto tisoč vernikov.
Papež na Veliki petek spovedal deseterico vernikov
02. 04. 1999 17.35
Papež Janez Pavel II. je danes, na Veliki petek, v katedrali Sv. Petra spovedal deseterico ljudi, med njimi Nemca, Poljaka, Američana, Španca, Portugalca in več Italijanov, so sporočili iz Vatikana.
Tradicionalno križanje na Filipinih
02. 04. 1999 11.10
V kraju Cutud severno od filipinske prestolnice Manile se je nekaj moških v skladu z običajem danes dalo pribiti na križ, da bi tako podoživeli trpljenje Jezusa Kristusa med križanjem na Kalvariji.
Drnovšek sprejel delegacijo glavnega odbora Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije
24. 03. 1999 07.51
Premier Janez Drnovšek je pred srečanjem zapornikov, internirancev in drugih žrtev nacifašizma sprejel delegacijo glavnega odbora Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije pod vodstvom predsednika Ivana Dolničarja. Predstavniki zveze so Drnovška seznanili s svojimi pogledi na reševanje aktualnih vprašanj žrtev vojnega nasilja. Vlado so tudi pozvali, da se dejavneje vključi v dvostransko urejanje vprašanj poplačila storjene škode žrtvam nacifašizma ter pospeši postopek pri sprejemanju predloga zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine. Premier je delegacijo obvestil, da namerava kmalu spodbuditi dejavnosti na dvostranski in drugih ravneh, da bi žrtve vojnega nasilja dobile primerno odškodnino za prestano trpljenje.
''Najini pogubni moški''
28. 02. 1999 14.56
Bivša pripravnica v Beli hiši Monica Lewinsky je za britanski časopis Sunday Mirror dejala, da je šla skozi enako trpljenje kot pokojna princeza Diana. Razlog za to pa je bil moški, ''ki ga je ljubila, on pa jo je izneveril''. Sorodnost med Diano in sabo Monica vidi predvsem v tem, da sta bili obe s princezo ujeti v razmerje z moškima, ki sta izrabila svojo moč, da bi ju prizadela.
Odprtje razstave Jožeta Tisnikarja v Klubu Nove revije
08. 02. 1999 15.19
Odprtje razstave koloriranih risb Jožeta Tisnikarja bo nocoj ob 20. uri v Klubu Nove revije. Slikarja bosta ob tej priložnosti predstavila profesor Karel Pečko in Milček Komelj, s poezijo pa bo sodeloval Dane Zajc.
Irak obsoja ZDA
28. 01. 1999 09.41
Irak je sinoči ovrgel ''lažne'' izjave voditeljice ameriške diplomacije Madeleine Albright med kratkim obiskom v Kairu o iraški krizi in ponovil, da Irak ne ogroža sosed. Kot je poudaril tiskovni predstavnik iraškega ministrstva za kulturo in informiranje, ameriški politični jezik temelji na lažeh, Irak pa ne ogroža sosed, čeprav nekatere ogrožajo njega, kujejo zarote in sodelujejo v napadih nanj. Med slednjimi je imenoval režima v Saudovi Arabiji in Kuvajtu. Albrightova je med kratkim obiskom v Kairu izjavila, da družijo ZDA in Egipt trije skupni cilji: preprečiti iraško ogrožanje sosed, zatreti poskuse iraškega predsednika Sadama Huseina po izdelavi in uporabi orožja za množično uničevanje in ublažiti trpljenje iraškega ljudstva.
Kuvajt za zmanjšanje trpljenja iraškega ljudstva, če bi Bagdad izpolnil resolucije VS
05. 01. 1999 16.04
Kuvajt želi olajšati trpljenje iraškega ljudstva, vendar pa odnosov z Bagdadom ne namerava normalizirati tako dolgo, dokler Irak ne bo izpolnil resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov, je danes po pogovorih z jordanskim prestolonaslednikom princem Hasanom izjavil namestnik kuvajtskega premiera Abdul-Aziz al-Dakheel. To je prvi obisk kakega predstavnika kuvajtske vlade v Jordaniji, odkar so se odnosi med državama ohladili med zalivsko vojno leta 1990.
Odmevi na napad ZDA in VB na Irak
17. 12. 1998 09.27
Ruski predsednik Boris Jelcin je ostro obsodil letalske napade na Irak in zahteval takojšnjo ustavitev nasilja. V sporočilu za javnost, ki ga je danes objavil Kremelj, je Jelcin poudaril, da sta Washington in London z napadi ''grobo kršila'' Listino Združenin narodov ter načela mednarodnega prava. Letalske napade na Irak je obsodila tudi Kitajska, ki je prav tako zahtevala takojšnjo ustavitev vojaške akcije. Kitajski veleposlanik Qin Huasun pri Združenih narodih v New Yorku je izjavil, da ''ni opravičila za uporabo nasilja proti Iraku''.
Tožilec začel preiskavo o Kevorkianovem ''umoru''
24. 11. 1998 09.40
Javni tožilec okrožja Oakland v zvezni državi Michigan David Gorcyca je napovedal, da bo skrbno raziskal prvi primer ''umora'' doktorja Jacka Kevorkiana, ki je znan po svoji pomoči neozdravljivo bolnim bolnikom, da predčasno prekinejo svoje življenje. Pozornost javnega tožilca in celotne ameriške javnosti je vzbudilo vbrizganje smrtonosnih injekcij Kevorkiana ''pacientu'' Thomasu Youku, česar posnetke je predvajala tudi ena od nacionalnih televizij, CBS.
60. obletnica kristalne noči - začetka genocida nad Judi
09. 11. 1998 10.23
Po vsej Nemčiji se bodo danes spomnili 60. obletnice kristalne noči, ki je pomenila začetek splošnega genocida nad Judi. V sinočnjem sporočilu ob tej obletnici je nemški kancler Gerhard Schroeder zapisal, da je bila kristalna noč ''zločin brez primere in bo vedno ostala dan spomina na neizmerno trpljenje''. Šestdeset let zatem gledamo v prihodnost, ne da bi pozabili na preteklost, je še zapisal Schroeder, ki meni, da je nemški narod dokazal demokratično zrelost, ko se je kritično oddaljil od skrajne desnice.
Solana in poljski predsednik Kwasniewski o vojni na Kosovu
08. 08. 1998 09.54
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana in poljski predsenik Aleksander Kwasniewski sta se strinjala, da mora Evropa sprejeti ukrepe za začetek dialoga in končanje vojne na Kosovu. V sinočnjem skupnem sporočilu po srečanju v Jurati ob obali Baltika Solana in Kwasniewski obžalujeta, da jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević ni držal besede, ki jo je dal Evropski uniji, o končanju spopadov, zaostrovanje bojev in trpljenje prebivalstva pa zavezuje vse politične sile v Evropi k sprejetju potrebnih ukrepov. Javier Solana je pred tednom dni z družino prispel na osemdnevne počitnice na Poljsko, kjer je med drugim obiskal Varšavo, vnekdanje kraljevsko mesto Krakov in nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.
Princ Charles pomaga otroškim prostitutkam iz Nepala
18. 07. 1998 10.57
Angleški princ Charles je v 500 kopijah dovolil tiskanje svojega akvarela, na katerem je upodobil Himalaje, in njihovo prodajo, izkopiček pa bo namenjen zavetišču za otroške prostitutke v nepalskem Katmanduju, je poročal angleški tabloid The Sun. Gre za deklice, ki so jih rešili iz bordelov v Bombayju, kamor so jih zvabili pod pretvezo, da jih bodo zaposlili v industriji preprog. Princ Charles je za časopis izjavil, da ga je trpljenje deklic globoko prizadelo in da upa, da jim bo zbrani denar vsaj nekoliko olajšal življenje. Dodal je, da občuduje junaštvo, nesebično predanost in požrtvovalnost voditeljice zatočišča Anuradhe Koirale, ki ji trgovci z belim blagom neprenehoma grozijo. Angleški prestolonaslednik upa, da bo s prodajo natisnjenih kopij svoje slike - ena stane 150 funtov - zbral več kot 50.000 funtov.
Washington zamrznil premoženje ZRJ v ZDA
11. 06. 1998 09.11
Ameriški predsednik Bill Clinton je zaradi razmer na Kosovu včeraj odredil zamrznitev vsega premoženja Zvezne republike Jugoslavije in obeh njenih republik v Združenih državah Amerike ter prepovedal vsa nova vlaganja v Srbijo.
Tomaž Grom Quartet bo nocoj glasbeno spremljal Trpljenje device Orleanske
10. 06. 1998 14.51
Dan pred jutrišnjim zaključkom 14. mednarodnega festivala Druga godba bo v dvorani Slovenske kinoteke nastopil Tomaž Grom Quartet, ki bo v živo spremljal nemi film iz leta 1928 Carla Theodorja Dreyerja Trpljenje device Orleanske. Glasbi treh kontrabasov in bobnom se bodo pridružili tudi elektronski zvoki iz samplerja.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Budisti so se podali na pot po Budin zob
11. 04. 1998 10.37
Kakih 200 tajvanskih budistov se je napotilo na Tajsko po 2000 let stari zob, ki naj bi pripadal Budi. Gre za enega od treh zob, ki so jih našli po upepelitvi Bude oziroma indijskega princa Sidarte Gautame. Sidarta se je pri 29-ih letih odpovedal zemeljskim stvarem, da bi našel vzrok za ljudsko trpljenje. Prvi zob hranijo v Pekingu, drugega na Sri Lanki, tretjega pa so v 70. letih v Indijo prinesli tibetanski menihi, ki so pobegnili iz Kitajske. Ostareli menihi so se več let upirali pritiskom Pekinga, da zob vrnejo Kitajski, sedaj pa so se odločili, da ga predajo tajvanskim budistom in ga na ta način zavarujejo. Sveti zob bodo shranili v templju Fu Kuang, po splošnem prepričanju pa naj bi Tajvanu prinesel mir in blaginjo.
Križev pot v Rimu
10. 04. 1998 09.53
Papež Janez Pavel II. bo zvečer pri koloseju vodil tradicionalni križev pot, s katerim se bo spominjal poti Kristusovega trpljenja. 77-letni papež Janez Pavel II. bo križ nosil na začetku in na koncu poti s 14 postajami. Papež Janez Pavel II. je danes kot vedno na veliki petek v baziliki Svetega Petra spovedal 16 vernikov. Med verniki je bilo deset Italijanov, dva Španca, Poljakinja, Američana in ženska iz Burkine Faso. Papež je dejal, da številne nepravičnosti v mnogih delih sveta še podaljšujejo Kristusovo trpljenje. "Pri tem imam v mislih kraje, kjer ljudi žalijo in ponižujejo, pretepajo in jih izkoriščajo. Kristus še vedno trpi in umira v vsakem človeku, v katerem vladata sovraštvo in nasilje, sebičnost in ravnodušnost."
Romi zahtevajo od Nemčije izplačilo odškodnine
08. 04. 1998 17.18
Mednarodna zveza Romov je danes od nemške vlade zahtevala izplačilo odškodnine za nacističnega preganjanja Romov med drugo svetovno vojno. Predstavnik Mednarodne zveza Romov pri Združenih narodih v Ženevi Fred Hoffmann-Reinhardt je na svetovni dan Romov poudaril, da je bilo v času Tretjega Reicha ubitih več sto tisoč Romov. Nemška vlada bi zato morala javno priznati genocid nad Romi in na osnovi tega žrtvam plačati denarno odškodnino. Predlagal je tudi, da bi pri gradnji spomenika v spomin na žrtve holokavsta v Berlinu upoštevali tudi trpljenje Romov. Nemškemu pisatelju Guenterju Grassu je Mednarodna zveza Romov izročila zlato medaljo za zasluge na področju romske kulture.
Saudova Arabija zavrača vojaški napad na Irak
08. 02. 1998 12.45
Saudova Arabija je dan pred obiskom ameriškega obrambnega sekretarja Williama Cohena v Zalivu zavrnila vojaški napad na Irak. Saudova Arabija nasprotuje vojaškemu udaru na iraško prebivalstvo in iraško državo; v to ne bomo privolili, je dnevnik Arab News danes navedel besede saudskega obrambnega ministrstva, ki pa je iraškega voditelja Sadama Huseina obenem pozval, naj spoštuje resolucije ZN, da bi zaščitil svoje državljane in tako končal njihovo sedemletno trpljenje.
Papež pozval k spoštovanju človekovih pravic na Kubi
25. 01. 1998 12.31
Papež Janez Pavel II. je z mašo na Trgu revolucije v Havani v soboto po lokalnem času končal obisk na Kubi. Papež je včeraj prvič po prihodu na Kubo jasno izrazil stališče do političnih vprašanj. Pozval je namreč k izpustitvi političnih zapornikov ter spoštovanju človekovih pravic in socialne pravičnosti. Na srečanju z bolnimi v neki romarski cerkvi v Havani je papež opozoril na trpljenje ljudi, ki so bili zaprti zaradi političnih razlogov ali razlogov vesti. "Spodbujam vse napore za integracijo zapornikov v družbo," je dejal papež.