tu sem

Chris Mullin zapustil Indiano

13. 09. 2000 00.00

Vrste podprvakov lige NBA je zapustil 37-letni veteran Chris Mullin. "Zadnje tri leta s Pacersi so bila izjemna, toda spoznal sem, da se je moj čas tu iztekel," je dejal Mullin, leta 1992 član prvega sanjskega moštva ZDA.

Znana še dva polfinalna para

07. 09. 2000 00.00

Lanska zmagovalka Američanka Serena Williams je

Pisnikova v 3. krogu

29. 06. 2000 11.28

Izpada četrte nosilke Španke Conchite Martinez in enajstega Nizozemca Richarda Krajicka ter lahko napredovanje sester Williams in prve dame svetovnega tenisa Švicarke Martine Hingis so zaznamovali tretji dan tretjega letošnjega turnirja za grand slam v Wimbledonu. Nastopili sta tudi dve Slovenki; Mariborčanka Tina Pisnik je brez težav premagala Bolgarko Lubomiro Bačevo s 6:2 in 6:1, Ljubljančanka Petra Rampre pa je v paru z Američanko Jennifer Hopkins izgubila uvodno partijo med ženskimi dvojicami.

Castellano potrdil vsaj eno etapo

25. 05. 2000 15.55

Direktor dirke Po Italiji Carmine Castellano je s podpisom pisma o nameri potrdil, da bo Slovenija dobila organizacijo vsaj ene etape Gira leta 2001.

Prva zmaga Petkovška, Pegan 2.

16. 04. 2000 21.11

Prva zmaga Mitje Petkovška v svetovnem pokalu in drugo ter četrto mesto Aljaža Pegana je izkupiček slovenskih telovadcev na zadnji tekmi svetovnega pokala pred evropskim prvenstvom konec maja v Bremnu. S prvencem je Petkovšek napredoval na tretje mesto v skupnem seštevku na bradlji, Pegan pa je zdaj na drogu drugi in četrti na bradlji.

Košir preslišal štarterja

27. 01. 2000 17.48

Deskarji na snegu so se v Tandadalnu na Švedskem pomerili na tretjem od šestih paralelnih slalomov za svetovni pokal mednarodne zveze (FIS). Dejan Košir, ki je tu pred dvema letoma osvojil srebro v skupnem seštevku svetovnega pokala, tokrat ni imel sreče. Po osmem času v prvi vožnje je v drugo preslišal znak štarterja, izgubil veliko dragocenega časa in nato v vožnji ''na robu'' odstopil. Osvojil je 12. mesto, drugi slovenski predstavnik Tomaž Knafelj pa je izpadel že v prvi vožnji.

Križnar najboljši gorski voznik

25. 07. 1999 19.17

Kolesar kranjske Save Tadej Križnar je državnemu naslovu v cestni vožnji dodal še naslov v gorski vožnji. Petindvajsetletni Kranjčan je na 16 kilometrov dolgem vzponu na 2.000 metrov visoko Mangertsko sedlo premagal vse tekmece in dosegel tudi nov rekord proge, ki je bil doslej v lasti Valterja Bonče. Drugo in tretje mesto sta zasedla kolesarja Perutnine Radenske Roga Igor Kranjec in Rajko Petek, četrto in peto mesto pa je spet odšlo v Kranj, osvojila sta ga Matej Stare in Uroš Šilar.

Nina Jerančič v Zeltwegu

20. 07. 1999 13.39

Slovenska dirkačica Nina Jerančič bo v nedeljo, 25. julija, v avstrijskem Zeltwegu na prizorišču devete letošnje preizkušnje svetovnega prvenstva formule 1 nastopila na dirki za pokal Porsche Supercup.

Svetovni rekord Greena na 100 m

16. 06. 1999 20.47

Maurice Greene, 24- letni ameriški atlet, je v Atenah postavil nov svetovni rekord v teku na 100 m. Nov najboljši čas je 9,79 sekund, kar je za 5 stotink boljše od dosedanjega, ki ga je pred 3 leti na OI v Atlanti postavil Kanadčan Donovan Bailey.

Santer: Evro je preprečil valutna nihanja v Evropi

08. 09. 1998 13.01

Evro je po mnenju predsednika Evropske komisije Jacquesa Santerja preprečil valutna nihanja v evropskem prostoru zaradi krize v Aziji in Rusiji. ''V veliko zadoščenje mi je, da se je denarna unija v tem težkem času obdržala. S tem je evro dokazal svojo verodostojnost. Tu se vidi, da je denarna unija obrambni ščit,'' je dejal Santer za današnjo izdajo avstrijskega časnika Die Presse.

Po čem si zapomniti olimpijske igre v Naganu?

20. 02. 1998 16.44

Osemnajste zimske olimpijske igre si bo večina zapomnila po dveh stvareh. Najprej, po vremenu, ki je zrlo živce vseh, tako nastopajočih, kot novinarjev, gledalcev in drugih. Tisti, ki smo bili že prej na nekaterih olimpijskih igrah, se taksnega vremena pravzaprav ne spomnimo. Že res, da so bile posamične tekme prestavljene tudi že prej, toda taksne odvisnosti od vremena že dolgo ni bilo. Vse bi bilo v redu, če bi tekmo prestavili in jo potem v prestavljenem vremenu tudi opravili. Tu na Japonskem pa je bilo takole: pogled skozi okno kaze na sonce. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze dež. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze sneg. In tako je slo kar iz dneva v dan. Druga stvar, ki bo ostala v spominu okoli 8000 novinarjev iz vsega sveta pa je japonski "red". Prve dni olimpijskih iger nisi mogel praktično nikamor, ne da bi popreje vsaj 10-krat pokazal ustrezno akreditacijo oziroma ustrezno dovoljenje. Japonci so bili sicer vedno zelo vljudni, se neprestano klanjali (pravi čudež je, da jih ima se toliko pokončno držo), toda popustili niso niti za ped. V ilustracijo tega, samo en primer. Včeraj, ko smo se vozili iz Yakebitaija, kjer je bil ženski slalom, je bil cel novinarski avtobus namenjen na parkirišče pred hotelom South Prince, kjer smo imeli avtomobile. Toda, japonski šofer je imel na svojem razporedu napisano: East Prince-South Prince. In nič ni pomagalo, da je cel avtobus vpil in kričal, da je 15-minutna vožnja proti East Prince hotelu nepotrebna. Šofer se je mirno nekajkrat priklonil in nas nato odpeljal po svojem (!) voznem redu, pa čeprav niti en sam novinar ni bil namenjen v kraj njegovega prvega postanka. Prav zanimivo pa je, ko se primeri karkoli izven "voznega reda". Tedaj Japonci ne znajo reagirati in so popolnoma izgubljeni. Več kot očitno je njihovo popolno pomanjkanje reagirati v novih, nepredvidenih okoliščinah. Toda, taksni pač so, to je del njihove zgodovinske in kulturne dediščine in zelo, zelo težko jih kaj odvrne, da ne stopajo po ustaljenih poteh. Za obiskovalca iz Evrope gotovo ostajajo Japonci uganka. Sama športna dogajanja so seveda tudi zanimiva. Niso pa na Japonskem tako spektakularna, kot so bila denimo pred štirimi leti v Lillehammerju na Norveškem. Norvežani so morda celo najbolj športen narod na svetu in v tem jim Japonci niso kos. Tudi v Naganu in okolici (večina zunanjih tekmovališč je oddaljenih skoraj 2 uri vožnje) je bilo veliko gledalcev, tako kot v Lillehammerju. Je pa ena, bistvena razlika. Na Norveškem so ljudje brez izjeme prihajali na tekmovanja spontano, tu na Japonskem pa je navzlic njihovi prisrčnosti le čutiti, da jih je bilo lepo število na tekmovanja "poslanih". Toda, kot sem že zapisal; vedno je potrebno imeti v glavi azijski in evropski način mišljenja in življenja! Ta dva pa sta včasih tako različna kot dan in noč. Sami tekmovalni objekti so, tako kot se za visoko tehnološko razvito državo spodobi, dobro ali celo odlično pripravljeni. Japonci so se res potrudili in naredili vse, da bi si njihove-18-te zimske olimpijske igre ostale v večnem spominu. Tisto, kar je fasciniralo mene in po čemer si jih bom tudi zapomnil pa je poudarek na vlogi otrok. Taksnega poudarka generacijam, ki prihajajo se ni bilo. Kot vemo, pa je potrebno z vzgojo in pridobijanjem pravih vrednot začeti zgodaj. In Japonci se tega zavedajo. O samih športnih tekmovanjih in deležu slovenskih športnikov pred koncem iger ne bi govoril. O tem spregovoriti bo pravi čas, ko bo konec zadnje tekme.