turčije
Mrtvi tožniki, mrtvi toženci, odvetnik pa presrečen
20. 06. 1998 09.39
Čeprav so njegove stranke že nekaj časa mrtve, je turški odvetnik Mustafa Yildirim te dni praznoval zmago v 59 let trajajočem procesu, ki so ga začeli daljnjega leta 1939. Prizivno sodišče je namreč nedavno v sporu med dvema vasema na zahodu Turčije v zvezi s pravico do uporabe majhnega kosa zemljišča, presodilo v prid preminulih strank odvetnika. "Usojeno mi je bilo končati primer," je izjavil presrečni odvetnik, ki je povedal, da je v primeru sodelovalo 15 sodnikov, šest njegovih kolegov pa je med procesom umrlo. Sodnega procesa pa ni preživel niti nihče od tožnikov niti tožencev. Primer je bil v 59 letih nekajkrat na lokalnih sodiščih in trikrat na državnem prizivnem sodišču. Yildirim se je vanj vključil leta 1963 kot mlad odvetnik. Zdi pa se, da bo sporno zemljišče zaposlovalo vsaj še eno generacijo odvetnikov. Vaščani, ki so tožbo izgubili, trdijo, da spoštujejo zakon, da pa sporno zemljišče uporabljajo in da od njega ne nameravajo kar tako odstopiti.
V spopadih minuli konec tedna ubili 37 kurdskih upornikov
08. 06. 1998 12.48
V dveh ločenih spopadih med kurdskimi uporniki in turško vojsko blizu turško-iraške meje je bilo minuli konec tedna na jugu Turčije ubitih 37 kurdskih upornikov, je danes sporočila turška vlada.
Luko Koper bo v prihodnjem tednu obiskalo 8 tujih fregat
28. 05. 1998 14.50
V Luko Koper bo od 4. do 7. junija priplula skupina osmih vojaških ladij - fregat stalnih pomorskih sil Mediterana, in sicer iz Španije, Nemčije, Grčije, Italije, Nizozemske, Turčije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike (ZDA), so sporočili z obrambnega ministrstva.
MORS o vlogi Slovenije pri oblikovanju mirovne enote JV Evrope
25. 05. 1998 16.44
Obrambno ministrstvo je danes objavilo pojasnilo o srečanju namestnikov obrambnih ministrov 22. maja v Tirani, ko so udeleženci iz Albanije, Bolgarije, Makedonije, Grčije, Italije, Romunije in Turčije podpisali pismo o nameri o oblikovanju večnacionalne mirovne enote Jugovzhodne Evrope.
Najmanj 13 mrtvih v poplavah
22. 05. 1998 15.01
V katastrofalnih poplavah v Turčiji je umrlo najmanj 13 ljudi, deset ljudi pa pogrešajo, je danes poročala zasebna turška tiskovna agencija NTV.
Na severu Turčije poplave brez primere
21. 05. 1998 13.51
Sever Turčije je v zadnjih dneh zajelo hudo deževje in na območju ob Črnem morju povzročilo poplave, ki jih ne pomnijo.
Tarchys ogorčen zaradi napada na Birdala
20. 05. 1998 11.51
Generalni sekretar Sveta Evrope (SE) Daniel Tarchys je danes izrazil ogorčenje zaradi brutalnega napada na predsednika Zveze za zaščito človekovih pravic Turčije, Akina Birdala.
Robin Cook prispel v Ankaro
19. 05. 1998 17.17
Britanski zunanji minister Robin Cook je danes dopotoval v Ankaro, kjer bo skušal oživiti odnose med Evropsko unijo in Turčijo, ki so na mrtvi točki, odkar EU na zadnjem evropskem vrhu v Luksemburgu Turčije ni uvrstila v program prihodnje širitve unije.
Banderas bo igral Kemala Ataturka
27. 04. 1998 10.57
Eden največjih zapeljivcev s filmskih platen, španski igralec Antonio Banderas, bo igral utemeljitelja moderne Turčije Kemala Ataturka. Turški časnik Milijet je poročal, da je Banderas že sprejel vlogo, potem ko je prebral scenarij, ki so ga napisali na osnovi knjige britanskega zgodovinarja Lorda Kinrossa. Knjigo o Kemalu Ataturku je objavil leta 1964, film pa bo snemal sin pokojnega igralca Lawrenca Oliviera, Tarquin Olivier.
Turški obrambni minister v Romuniji o balkanski vojaški enoti
22. 04. 1998 19.00
Turški obrambni minister Ismet Sezgin je danes pripotoval v Bukarešto, kjer se bo z romunskim kolegom Victorjem Babiucom pogovarjal o oblikovanju balkanske večnacionalne enote za mirovne operacije, ki naj bi jo ustanovili v prihodnjih mesecih.
Cohen o sankcijah proti Iraku
18. 04. 1998 12.31
Ameriški obrambni minister William Cohen je ob obisku v Turčiji danes izjavil, da Združeni narodi ne bodo omilili sankcij proti Iraku, dokler Teheran ne bo priskrbel dokaza, da je uničil vse zaloge kemičnega in bakteriološkega orožja.
Yilmaz znova kritiziral Kohla
15. 04. 1998 16.26
Turški premier Mesut Yilmaz je znova ostro kritiziral nemškega kanclerja Helmuta Kohla. Kohl je odgovoren, da je bila Turčija na decembrskem vrhu EU diskriminirana, je za četrtkovo številko tednika Die Zeit izjavil Yilmaz. Brez nasprotovanja Bonna bi po premierovem mnenju Turčija danes bila pridružitvena kandidatka EU.
Cohen v Evropi in Bližnjem Vzhodu
14. 04. 1998 11.21
Ameriški obrambni minister William S. Cohen bo ta teden obiskal več evropskih in bližnjevzhodnih držav, kjer se bo s sogovorniki pogovarjal o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, zvezi NATO in modernizaciji obrambnih sil.
Grčija je pripravljena na pogovore o sodelovanju v enotah za hitro posredovanje na Balkanu
11. 04. 1998 10.01
Grčija se bo sredi aprila udeležila sestanka vojaških strokovnjakov balkanskih držav v Bukarešti, na katerem naj bi govorili o oblikovanju skupnih sil za hitro posredovanje na Balkanu, se je danes izvedelo iz grških uradnih virov. Grški zunanji minister Theodore Pangalos je po koncu pogovorov z bolgarsko zunanjo ministrico in romunskim kolego Nadeždo Mihajlovo ter Andreiem Plesujem na otoku Santorini izjavil, da Grčija "utegne" sodelovati na omenjenem srečanju. Uradna potrditev udeležbe naj bi prišla z obrambnega ministrstva. Grčija je že ob koncu lanskega leta predlagala ustanovitev mednarodnih sil za hitro posredovanje na Balkanu, vendar pa se je kaseneje zaradi zadržkov v zvezi s sodelovanjem Turčije, umaknila s pogovorov.
Zasedanje pridružitvenega sveta Turčije in Turške republike Severni Ciper
31. 03. 1998 12.06
Sočasno z današnjim odprtjem pogajanj o priključitvi Cipra k Evropski uniji v Bruslju se je v Ankari sešel pridružitveni svet Turčije in samooklicane Turške republike Severni Ciper.
Srečanje kontaktne skupine za bivšo Jugoslavijo
25. 03. 1998 08.33
V Bonnu bo danes srečanje kontaktne skupine za nekdanjo Jugoslavijo na ravni zunanjih ministrov. Posvečeno bo razmeram na Kosovu. Poleg tega sestanka bo v Bonnu tudi srečanje zunanjih ministrov Velike Britanije, Nemčije, Italije, Rusije in ZDA, Robina Cooka, Klausa Kinkla, Lamberta Dinija, Jevgenija Primakova in Madeleine Albright s predstavniki ZR Jugoslavije. Tega srečanja naj bi se udeležili tudi zunanji ministri več drugih držav, med njimi vodja slovenske diplomacije Boris Frlec. V Bonn naj bi po napovedih prišli še zunanji ministri Albanije, Bolgarije, Grčije, Makedonije, Romunije, Turčije, Madžarske, Luksemburga in Avstrije.
Kontaktna skupina o Kosovu
25. 03. 1998 08.12
V Bonnu danes poteka sestanek kontaktne skupine, posvečen reševanju kosovske krize. Iz diplomatskih virov se je izvedelo, da skušajo Američani in Evropejci Rusijo prepričati, naj bolj pritisne na Beograd, da bi ta začel brezpogojna pogajanja s kosovskimi Albanci.
Mubarak se je sestal s Cemom
23. 03. 1998 12.11
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak se je v Kairu sestal s turškim zunanjim ministrom Ismailom Cemom, ki se mudi na tridnevnem uradnem obisku v Egiptu.
Pet balkanskih držav za oblikovanje sil za hitro posredovanje; predsedujoči OVSE ta teden v Tirani in Skopju
18. 03. 1998 17.50
Predstavniki Albanije, Bolgarije, Makedonije, Romunije in Turčije so danes v Ankari dosegli načelni dogovor o oblikovanju mednarodnih sil za hitro posredovanje na Balkanu. Na pogovorih v Ankari so kot opazovalke sodelovale tudi ZDA in Slovenija. Predsedujoči Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), poljski zunanji minister Bronislaw Geremek, naj bi jutri obiskal Tirano in Skopje. Geremek naj bi se s sogovorniki pogovarjal zlasti o razmerah na Kosovu.
Turški premier na obisku v Bolgariji
07. 03. 1998 11.06
Turški premier Mesut Yilmaz je danes iz Tirane odpotoval na enodnevni obisk v Bolgarijo, ki bo namenjen zlasti dvostranskim odnosom ter razmeram na Kosovu, poroča turška tiskovna agencija Anatolija.
Španski premier izrazil podporo turškemu vključevanju v EU
04. 03. 1998 16.25
Španski premier Jose Maria Aznar je danes izrazil podporo Španije vključitvi Turčije v Evropsko unijo.
V napadu na policijsko postajo v Carigradu ranjenih 16 policistov
27. 02. 1998 12.03
V napadu na policijsko postajo v Carigradu je bilo danes ranjenih 16 turških policistov, poroča turška tiskovna agencija Anatolija.
Pek zamesil nevaren kruh
26. 02. 1998 08.46
Neki pek v mestu Gaziantep na jugu Turčije je strup za podgane pomotoma zamenjal z moko in iz njega spekel nekvašen kruh. Po poročanju agencije Anatolija je ena oseba, ki je kruh pojedla, umrla, več kot sto ljudi pa se je zastrupilo.
Ugrabitev turškega letala končana brez incidentov
25. 02. 1998 09.50
Ugrabitev turškega potniškega letala se je v mestu Diyarbakir na jugovzhodu Turčije davi zaključila brez incidentov. Kot je poročala agencija Anatolija, se je ugrabitelj letala predal pripadnikom varnostnih sil. Na letalu letalske družbe Turkish Airlines (THY) je bilo 63 potnikov in pet članov posadke. Ugrabitelj letala je bil po podatkih vlade v Ankari ciprski Turek. Letalo je letelo iz Adane v južni Turčiji proti Ankari, v Diyabakiru pa je bilo preusmerjeno.
Primakov in Pangalos o iraški krizi
16. 02. 1998 15.05
Ruski zunanji minister Jevgenij Primakov se je v okviru obiska v Atenah danes srečal z grškim kolegom Teodorom Pangalosom. Kot je povedal po srečanju, sta se s sogovornikom strinjala, da diplomatske in politične možnosti za rešitev iraške krize še niso izčrpane.
Moskva vnovič opozarja pred napadom na Irak
10. 02. 1998 17.38
Rusko zunanje ministrstvo je Washington danes opozorilo na morebitne posledice letalskih napadov na Irak, če bi zadeli skladišča orožja za množično uničevanje. Tiskovni predstavnik Genadij Tarasov je obenem ponovil, da Rusija kategorično zavrača uporabo sile proti Iraku.*** Iz vojaškega oporišča Incirlik na jugu Turčije pa medtem poročajo o povečani aktivnosti. Tam so nameščena ameriška in britanska letala v okviru misije za nadzor prepovedi letalskih poletov nad Irakom, ki je v veljavi od leta 1991. Iz oporišča je poletelo večje število bojnih letal, eno izvidniško letalo in letala za motenje radarskih sistemov. Južnoafriška republika pa je ZDA pozvala, naj pri reševanju iraške krize dajo prednost razumu in uporabi diplomacije. Kot je opozorilo južnoafriško zunanje ministrstvo, bodo v primeru bombnega napada žrtve civilisti in ne Sadam Husein.
Herzog naštel pogoje za vstop Turčije v EU
02. 02. 1998 17.35
Nemški predsednik Roman Herzog je med obiskom v Krigizistanu poudaril, da lahko Turčija postane polnopravna članica Evropske unije le pod posebnimi pogoji. Turčija mora najprej odpraviti obmejne konflikte kot na primer spor zaradi meje z Irakom, rešiti pa mora tudi kurdsko vprašanje, je v Biškeku danes poudaril Herzog in dodal, da bi morala država nerešena vprašanja odpraviti pred vstopom v EU.
Madeleine Albright na pogovorih v Saudovi Arabiji
02. 02. 1998 17.19
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki se mudi na turneji po zalivskih državah, se je danes sestala s saudskim princem Abdalahom Ben Abdel Azizom. Albrightova bo Saudovo Arabijo poskušala pridobiti za morebitno vojaško posredovanje proti Iraku. Uradni viri v Riadu pa so medtem že sporočili, da Saudova Arabija ni naklonjena morebitnemu vojaškemu napadu na Irak.
Znana imena 11 kandidatov za koncesiji GSM
21. 01. 1998 13.29
Med 11 podjetji, ki so do izteka roka (20. januarja) dvignila razpisno dokumentacijo za javni razpis za podelitev koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM na ozemlju RS v frekvenčnih pasovih 890-915 in 935-960 MHz, so poleg Mobitela, edinega podjetja, ki v Sloveniji trenutno nudi storitve mobilne telefonije GSM, še domače družbe oz. družbe z mešanim kapitalom Digitel, Simobil, Telekom Slovenije, BA Investments in Elektro Slovenije.
Maribor naj bi postal demonstracijska cona v mreži energijske učinkovitosti v jugovzhodni Evropi
19. 01. 1998 13.21
V oviru projekta SECI (Vzpodbujanje sodelovanja v jugovzhodni Evropi), namenjenega spodbujanju območnega sodelovanja in skupnega reševanja gospodarskih in okoljevarstvenih problemov v dvanajstih državah jugovzhodne Evrope od Slovenije do Turčije in Moldavije, je v soboto Maribor obiskal koordinator omenjenega projekta za Evropo dr. Erhard Busek. Na srečanju pri mariborskem županu Alojzu Križmanu so se dogovorili, da Maribor do 15. aprila izdela študijo energijske učinkovitosti v desetih izbranih šolah v mestni občini Maribor, v 14 dneh pa imenuje vodjo projekta, skupino strokovnjakov in osebo za stike v okviru programa SECI.