ugotovitve
Grizold končal obisk v poveljstvih SV
26. 01. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold se je v vojašnici Postojna srečal s predstavniki 2. operativnega poveljstva Slovenske vojske (SV) in tako sklenil obisk v enotah in poveljstvih SV. Kot je med drugim dejal, je s tem, kar je videl v SV, zadovoljen, z obiski pa bo nadaljeval tudi v prihodnje. Sicer pa se je Grizold, ki ga je spremljal namestnik načelnika generalštaba SV, brigadir Alojz Jehart, kot slavnostni govornik udeležil prisege nove generacije vojakov v vipavski vojašnici Janko Premrl - Vojko.
Preiskava o požaru v Steklarni Rogaška
22. 01. 2001 00.00
Celjski kriminalisti so na pogorišču sobotnega požara v Steklarni Rogaška, ki je povzročil gmotno škodo ter izpad proizvodnje, nadaljevali z zbiranjem obvestil po preiskavi. Kot je poudaril direktor Policijske uprave Celje Edvard Mlačnik, preiskava zdaj poteka v kriminalistično-tehničnih laboratorijih, kjer strokovnjaki analizirajo materiale z mesta požara. Dosedanje ugotovitve so pokazale, da požar, ki je izbruhnil v kislinski polirnici Steklarne Rogaška, naj ne bi bil podtaknjen, niti naj ne bi nastal na električni napeljavi. Do požara je prišlo na enem od treh strojev za poliranje, na katerem so v soboto vzdrževalci opravljali vzdrževalna dela z električno rezalko za kovine.
Koštunica bo sprejel Del Pontejevo
18. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je sporočil, da bo sprejel glavno tožilko haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carlo Del Ponte, ki naj bi 23. januarja prispela na tridnevni obisk v Beograd. Koštunica želi z Del Pontejevo govoriti o uporabi streliva z osiromašenim uranom med zračnimi napadi zveze Nato leta 1999. Tema pogovorov naj bi bile tudi nedavne ugotovitve strokovnjakov sodne medicine, ki ne potrjujejo obtožb o domnevnem pokolu, ki naj bi ga srbske enote izvedle nad albanskimi civilisti v kosovskem kraju Račak pred dvema letoma. Predvsem pa želi Koštunica prejeti tajne obtožnice haaškega sodišča proti določenim Srbom in jih nato objaviti. Obstoj tajnih obtožnic je po njegovih besedah sramota za mednarodni pravni sistem.
Redni kongres SDS predvidoma v maju
06. 01. 2001 00.00
Svet Socialdemokratske stranke Slovenije je na včerajšnji za javnost zaprti seji analiziral izide jesenskih parlamentarnih volitev ter sprejel dokument, ki vsebuje sklepe v zvezi z aktualnimi razmerami, v katerih se je znašla stranka. Po mnenju sveta SDS je program, ki ga je stranka sprejela na zadnjem kongresu leta 1999 v Portorožu, ustrezen, vendar pa po kongresu niso uspeli uveljaviti večinskega volilnega sistema - slednjega so opredelili kot ključni instrument za uresničevanje programa. Na podlagi te ugotovitve je svet naložil vsem strankinim organom, naj pričnejo s pripravami na sedmi redni kongres stranke, ki naj bi bil po četrtkovi odločitvi izvršilnega odbora SDS maja letos. Kot je po nocojšnji seji dejal predsednik SDS Janez Janša, bodo na kongresu poleg volitev vodstva med drugim sprejemali nekatere dopolnitve programa ter statuta stranke.
Letos boljši odnosi s Hrvaško
02. 01. 2001 00.00
Potem ko v minulem letu pri reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško ni prišlo do napredka kljub številnim izjavam politikov obeh držav o njihovi rešljivosti, naj bi po napovedih Ljubljane v odnosih med državama leta 2001 nastopili boljši časi. Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob izteku minulega leta ureditev odnosov s Hrvaško izpostavil kot eno od prednostnih nalog vlade in menil, da je odprta vprašanja moč rešiti v nekaj mesecih. Napovedano je srečanje notranjih ministrov, vendar o datumu še ni govora.
Na današnji seji vlade
21. 12. 2000 00.00
Vlada je sprejela program kratkoročnih ukrepov v zvezi z odstranjevanjem odpadkov živalskega izvora zaradi preprečitve tveganja okužbe z BSE. Potem ko je vlada sprejela šestmesečno prepoved uporabe mesno-kostne moke, je namreč spoznala, da se moka tudi po preteku tega roka ne bo uporabila za prehrano živali, je povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes. Mesno-kostno moko, ki jo iz živalskih odpadkov izdeluje ljubljanski Koto, bo zato potrebno uničiti. Vlada je tako sprejela uredbo o vpeljavi javne službe za odstranjevanje živalskih odpadkov, z mednarodnim razpisom pa namerava poiskati najugodnejšo možnost sežiga mesno-kostne moke. Ministrstva za okolje in prostor, za kmetijstvo ter za finance pa je vlada zadolžila, da pripravijo dolgoročne ukrepe za financiranje uničevanja mesno-kostne moke, tako da bi v kar najmanjši meri prizadeli slovenske pridelovalce mesa.
Evropejci kupujejo manj računalnikov
19. 12. 2000 00.00
Evropski potrošniki so novembra letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem kupili bistveno manj namiznih osebnih računalnikov. Velika Britanija je novembra letos prodala kar 27 odstotkov manj osebnih računalnikov, Nemčija je zabeležila 19-odstotno zmanjšanje prodaje, v Franciji pa so potrošniki kupili za šest odstotkov manj namiznih osebnih računalnikov, ugotavlja podjetje Context v svoji tržni raziskavi.
Fischer jutri v Sloveniji
06. 12. 2000 00.00
Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer bo jutri prispel na tradicionalni zasebni delovni pogovor s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Iz urada predsednika Kučana so sporočili, da naj bi sogovornika v Ljubljani izmenjala poglede na aktualna dogajanja v obeh državah ter dvostransko in multilateralno sodelovanje. Po pogovorih, ki bodo pozno popoldne, je v Vili Podrožnik predvidena izjava za javnost. Fischer prihaja na obisk v Slovenijo prav v času, ko so se v avstrijski javnosti ponovno pojavile že večkrat slišane zahteve, da bi vstop Slovenije v Evropsko unijo pogojili z odpravo Avnojskih sklepov.
Avstrija ni blokirala pogajanj o energiji
04. 12. 2000 00.00
Avstrija ni blokirala sprejema skupnih stališč EU o energiji na novembrskem krogu pogajanj s Slovenijo, temveč so se države članice unije soglasno odločile za odlog nadaljnje obravnave poglavja o energetiki, dokler nacionalni strokovnjaki ne bodo preučili raziskave o potresni varnosti Nuklearne elektrarne Krško. To je v pismu, ki ga danes objavlja bilten Uniting Europe, zapisal Martin Sajdik z oddelka za širitev na avstrijskem zunanjem ministrstvu. Sajdik s pismom zanika pisanje omenjenega biltena po novembrskem krogu pogajanj, po katerem je Avstrija zaradi nenehne zaskrbljenosti glede varnosti slovenske nuklearke v Krškem blokirala sprejem skupnih stališč EU o energetiki.
Moški pogosteje zbolijo za Parkinsonovo boleznijo
15. 11. 2000 00.00
Moški pogosteje kot ženske zbolijo za Parkinsonovo boleznijo, ki sicer prizadene predvsem telesno mišičevje. Strokovnjaki italijanskega nacionalnega sveta za raziskovanje iz Firenc so v minulih treh letih preučevali 4341 zdravih Italijanov. Za Parkinsonovo boleznijo je v tem času zbolelo 29 moških in 13 žensk, medtem ko je imelo 14 moških in 12 žensk simptome bolezni. Glede na ugotovitve študije, ki jo je nedavno objavila ameriška revija Nurology, bolezen na leto prizadene 326 od 100.000 ljudi, starih od 65 do 84 let. Raziskovalcem še ni uspelo ugotoviti, zakaj moški pogosteje zbolijo za Parkinsonovo boleznijo kot ženske. Menijo le, da ženski hormon estrogen pri tem nima zaščitniške vloge.
Med žrtvami tudi Slovenci
12. 11. 2000 00.00
V sobotni tragični nesreči zobate žičnice na Kitzsteinhornu pri Kaprunu so po najnovejših podatkih z 90-odstotno gotovostjo identificirali 155 smrtnih žrtev. Med njimi sta dva Slovenca in Hrvat, 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev ter osem državljanov ZDA, narodnosti 33 žrtev pa še niso ugotovili. Izvedenec z inštituta za sodno medicino v Hamburgu Klaus Pueschel je menil, da bodo večino žrtev lahko identificirali z analizo dednega zapisa in krvne skupine, saj pri visokih temperaturah identitete ni več mogoče ugotavljati s pomočjo oblačil, nakita ali zobovja.
MZZ izrazilo obžalovanje ob nesreči
11. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko obžalovanje ob današnji nesreči zobate železnice na Kitzsteinhornu pri Kaprunu, v kateri je po neuradnih podatkih umrlo 170 ljudi. Kot so povedali na ministrstvu, sproti spremljajo prizadevanja avstrijskih organov pri reševanju in čakajo na ugotovitve preiskovalnih organov, ki pa za zdaj še nimajo podatkov o identiteti žrtev.
Slovencev verjetno ni bilo na vlaku
11. 11. 2000 00.00
Še vedno ni podatkov, ali je bil na vlaku do ledenika tudi kdo od slovenskih smučarjev. Na večini slovenskih turističnih agencij so povedali, da zanimanja za smučanje v Kaprunu še ni, vendar pa je ledenik posebej v predsezonskem času priljubljen predvsem med individualnimi smučarji in člani smučarskih klubov. Na smučarski zvezi pravijo, da naj bi bili na smučiščih Kapruna tudi naši smučarji, in sicer iz smučarskih klubov iz Črne na Koroškem, Luč in mariborskega Branika.
Zadnji dan za otroške dodatke
30. 10. 2000 00.00
Z 31. oktobrom se izteče rok, v katerem lahko starši, ki imajo otroke, starejše od 15 let in prejemajo otroški dodatek, oddajo potrdilo o šolanju za šolsko leto 2000/2001 na pristojnem centru za socialno delo. Ob pravočasni predložitvi potrdila o šolanju za tekoče šolsko leto bodo upravičeni do otroškega dodatka do vključno 30. aprila 2001. Zakon o družinskih prejemkih namreč določa, da centri za socialno delo vsako leto s 1. novembrom po uradni dolžnosti preverjajo upravičenost do otroškega dodatka za otroke, ki so starejši do 15 let. V ta namen morajo prejemniki vsako leto najkasneje do 31. oktobra posredovati potrdilo o šolanju za tekoče šolsko leto.
Monografija o slovenski prestolnici
19. 10. 2000 00.00
Založba ZRC SAZU in Ljubljansko geografsko društvo sta predstavila knjigo Ljubljana: geografija mesta. Strokovno monografijo o slovenski prestolnici sta uredila Matej Gabrovec in Milan Orožen Adamič. Delo je izšlo ob 18. slovenskem zborovanju geografov in je plod podrobnejših prostorskih geografskih raziskav Ljubljane. Knjiga je poskus slovenskih geografov strniti v enoto najnovejša spoznanja in ugotovitve o družbenih in naravnogeografskih vidikih in značilnosti mesta in mestnega okolja. V publikaciji je več izsledkov disertacij in magistrskih nalog, ki se ukvarjajo s prostorskimi in drugimi geografskimi značilnostmi Ljubljane.
Nova oblast podpira ugotovitve Badinterjeve komisije
12. 10. 2000 00.00
Nova jugoslovanska oblast in zvezni predsednik Vojislav Koštunica v celoti priznavata ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije in menita, da imajo vse države, nastale na območju nekdanje SFRJ, enake nasledstvene pravice, sta danes v Zagrebu zagotovila predstavnika Demokratske opozicije Srbije (DOS), predsednik Socialdemokratske unije Žarko Korać in podpredsednik Nove demokracije Svetozar Krstić.
Slaba prehrana v francoskih bolnišnicah
05. 10. 2000 00.00
Približno 40 odstotkov bolnikov v francoskih bolnišnicah trpi zaradi slabe prehrane, v kateri primanjkuje predvsem hranljivih snovi, so ugotovitve neke raziskave. Bernard Guy-Grand, ki je vodil raziskavo v 68 bolnišnicah v petih francoskih departmajih, je opozoril, da slaba prehrana povečuje možnost zapletov in smrtnih primerov med zdravljenjem ter upočasnjuje zdravljenje bolnikov. Le v približno petini bolnišnic, ki so bile vključene v raziskavo, je ocena prehrane bolnikov sistematična in le v četrtini ustanov preverjajo, če je bolnik zaužil celoten obrok ali ne. Velika črna točka francoskih bolnišnic je tudi urnik prehrane. V četrtini bolnišnic imajo pacienti kosilo ob 17. uri, zaradi česar je časovni razmik med zajtrkom in kosilom prevelik. Zajtrk v bolnišnicah postrežejo ob približno 9. uri., čeprav so bolniki zaradi merjenja temperature in opravljanja toalete pokonci že dve ali tri ure prej.
Odkrili še en Michelangelov kip
30. 09. 2000 00.00
Italijanski umetnostni zgodovinarji so ugotovili, da je enega od kipov v cerkvi svetega Petra v Rimu izdelal Michelangelo, je poročala italijanska televizija. Kip papeža Juliusa II. naj bi po dosedanjih domnevah strokovnjakov izdelal manj znani umetnik Tommaso Boscoli, vendar je italijanski umetnostni zgodovinar Antonio Forcellino po dveh letih raziskav ugotovil, da gre pravzaprav za Michelangelovo delo. Njegove ugotovitve so potrdili tudi drugi umetnostni zgodovinarji. Michelangelo je za cerkev svetega Petra izdelal tudi svetovno znani kip Mojzesa.
Na Hrvaškem štiri odstotke revnih
20. 09. 2000 00.00
Hrvaška je s 4500 ameriških dolarjev na prebivalca druga najbogatejša država nekdanje Jugoslavije. Po mednarodno primerljivih standardih za tranzicijska gospodarstva (4,3 dolarja na prebivalca na dan) je na Hrvaškem samo štiri odstotke revnih, na podlagi izračuna stroškov za štiričlansko družino pa 8,4 odstotka, so ugotovitve raziskave Urada Svetovne banke na Hrvaškem, ki je bila končana leta 1998, javnosti pa predstavljena včeraj.
Prepovedani dve neonacistični organizaciji
14. 09. 2000 00.00
Nemška vlada je danes prepovedala dve neonacistični organizaciji. Gre za nemško vejo mednarodne organizacije Blood and Honour (Kri in čast) in njen podmladek, White Youth (Bela mladina). Po mnenju nemških notranjih služb organizacija Blood and Honour krepi svoj vpliv v nemških neonacističnih krogih.
Kursk najverjetneje zadel ruski torpedo
14. 09. 2000 00.00
Rusko jedrsko podmornico Kursk, ki se je 12. avgusta potopila v Barentsovem morju, je najverjetneje zadel ruski torpedo z neke ruske vojaške ladje, je v pogovoru za neki lokalni časopis dejal član delovne skupine sveta federacije, ki preiskuje nesrečo Kurska.
Podprli sklepe OMO o Avnoju
12. 09. 2000 00.00
Koordinacija predsednikov parlamentarnih strank je na včerajšnji seji v odsotnosti predstavnika SDS podprla sklepe odbora DZ za mednarodne odnose (OMO) v zvezi z Avnojskimi sklepi in odnosi z Avstrijo. Kot je pojasnil predlagatelj sklica seje, prvak ZLSD Borut Pahor, so navzoči dosegli soglasje o podpori sklepom OMO, predvsem tistim, da se Slovenija z Avstrijo ne sme pogovarjati o odpravi Avnojskih sklepov in da zunanjepolitičnih tem zaradi nacionalnih interesov ne gre izkoriščati za predvolilne teme.
Vojaška industrija pod drobnogledom
01. 09. 2000 00.00
Slovenska orožarska industrija je zadnje dni pod drobnogledom dnevne politike. Minister Janša naj bi med pregledovanjem dela bivše vojaške oblasti naletel na nepravilnosti, nekdanji minister Kacin ugotovitve zanika in s prstom kaže na Janšo. Priložnosti za vojaško industrijo pa medtem bežijo mimo.
Življenje v oblakih
29. 08. 2000 00.00
Bakterije živijo in se razmnožujejo v oblakih, lahko pa tudi sprožijo dež in vplivajo na podnebje, so rezultati raziskave, ki so jo strokovnjaki univerze v Innsbrucku izvedli nad Alpami v bližini Salzburga. Kot je dejala Birgitt Sattler z omenjene univerze, je doslej veljalo prepričanje, da relativno čisto in hladno ozračje ni ravno ugodno za razvoj bakterij, vendar pa zadnje ugotovitve kažejo na to, da lahko bakterije preživijo tudi pri temperaturah, nižjih od nič stopinj Celzija, ob močnem ultravijoličnem sevanju in ob majhnih količinah hranljivih snovi. Avstrijski raziskovalci so opravili naslednji poskus: shranili so kaplje vode iz oblakov, jih zamrznili in jih nato stalili. Vsak milimeter staljene vode je vseboval približno 1500 bakterij, tako okroglih kot podolgovatih oblik. Sattlerjeva trdi, da se bakterije skoraj zagotovo množijo znotraj oblakov, ki so nekakšen habitat za mikroorganizme. Daniel Jacob s harvardske univerze je ocenil, da bi ta intenzivna aktivnost bakterij lahko bistveno vplivala na podnebje. Po ocenah strokovnjaka Tima Lentona iz Edimburgha pa mikroorganizmi lahko tudi spreminjajo podnebje.
Opozorilni kolesarski krog
25. 08. 2000 00.00
Okrog trideset kolesarjev Ljubljanske kolesarske mreže je dopoldne po Ljubljani prevozilo opozorilni kolesarski krog. S tovrstnim protestom so želeli opozoriti, da pregost motorni promet v večjih slovenskih mestih, še najbolj pa v prestolnici, kolesarjem povzroča številne težave, hkrati pa hudo onesnažuje mestni zrak. Svoje ugotovitve in zahteve so med potjo izročili pomembnim slovenskim državnikom. Da bo rešila prometno zagato v ljubljanskem središču, je večkrat obljubila mestna uprava, pravijo kolesarji. S Kongresnega trga so se kolesarji najprej odpeljali do parlamenta, kjer jih je pričakal predsednik državnega zbora. Od tod so pot po Prešernovi ulici nadaljevali do Policijske uprave. Dvaindvajsetega septembra naj bi podobno kot drugje po Evropi tudi pri nas za motorni promet zaprli mestna jedra. 22. septembra na delovno mesto predsednik Kučan tako ne bo prišel z avtomobilom. Za kolesarje, tako je obljubil, se bo zavzel tudi premier Bajuk.
Simboličen pokop članov posadke Kurska
25. 08. 2000 00.00
Sorodnike umrlih mornarjev ruske podmornice Kursk so danes prepeljali na mesto nesreče. Med spominsko slovesnostjo je okrog 200 zbranih v znak žalovanja v morje metalo rože. Eno je prispeval tudi ruski predsednik Putin, ki pa se žalovanja ni udeležil. Po informacijah ruskih jedrskih strokovnjakov, ni nevarnosti, da bi s Kurska prišlo do prekomernega radioaktivnega sevanja, saj naj bi vse jedrske reaktorje ustavili že takoj po nesreči.
Dvom v nepristranskost policije
19. 08. 2000 00.00
Prisluškovalna afera, ki so jo sprožili na ministrstvu za gospodarske dejavnosti prerašča predvsem v spor med ministrstvom in policijo. Kriminalisti namreč niso potrdili namigov ministrstva da so bili žrtve prisluškovanja, zato zdaj v Zagožnovem kabinetu dvomijo v korektnost in politično nepristranskost policije.
Nove ugotovitve kriminalistov
18. 08. 2000 00.00
Minuli četrtek je v prostorih ministrstva za gospodarske dejavnosti ob čiščenju prostorov iz stola tajnice ministra padel neznani predmet. Minister je napravo poslal v pregled nepooblaščenima institucijama, ki sta ugotovili da gre nedvomno za prisluškovalno napravo. Današnje ugotovitve kriminalistov pa dokazujejo ravno nasprotno. Kot so sporočili iz PU Ljubljana, najdeni predmeti po mnenju strokovnjakov niso mogli biti uporabljeni za prisluškovanje. Policisti bodo po zbranih obvestilih in ugotovitvah s poročilom obvestili tudi okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.
Tudi moškim tiktaka biološka ura
02. 08. 2000 11.54
Najnovejša študija dokazuje, da imajo, tako kot ženske, tudi moški biološko uro. Revija European Journal od Human Reproduction je v zadnji izdaji namreč objavila izide prve raziskave, ki dokazuje, da se tudi sposobnost moških za oploditev z leti zmanjšuje. Doslej je namreč bilo dokazano le, da se sposobnost zanositve zmanjšuje pri ženskah.
Modreci končali delo
31. 07. 2000 07.50
Evropska trojka, ki ocenjuje politične razmere v Avstriji, je včeraj končala obisk na Dunaju. Tako imenovani trije modreci so s pogovori z več kot 30-imi predstavniki oblasti, gospodarstva in verskih skupnosti zadovoljni. Od njihovega poročila je v veliki meri odvisna odprava sankcij, ki so jih članice Evropske unije proti Avstriji uvedle po vstopu Svobodnjakov v vlado.