ukaz
Četrta noč napadov
10. 10. 2001 00.00
Afganistanska prestolnica Kabul je že četrto noč zapored tarča ameriških letalskih napadov, o doslej najsilovitejših napadih pa so poročali iz Kandaharja na jugu države, kjer ima sedež talibanski režim. Po navedbah talibanskih virov so napadi doslej terjali 76 življenj, prek 100 ljudi pa je ranjenih.
Britanska novinarka še v Kabulu
07. 10. 2001 00.00
Talibani so še pred zavezniško vojaško akcijo napovedali, da bodo britansko novinarko Yvonne Ridley, ki so jo aretirali zaradi suma vohunjenja, izpustili v ponedeljek.
Ameriški komandosi iščejo bin Ladna
29. 09. 2001 00.00
Visoki uradnik Bele hiše je potrdil, da se ameriške in britanske posebne enote že nahajajo v Afganistanu, kjer pripravljajo teren za nadaljnje akcije.
Ukaz o sestrelitvi potniških letal
28. 09. 2001 00.00
Ameriški obrambni minister Rumsfeld in načelnik štaba združenih poveljstev general Shelton sta na skupni novinarski konferenci v Pentagonu skušala pomiriti ameriško javnost, glede predsednikovega ukaza o sestrelitvi civilnih potniških letal, ki bi ogrožala cilje na zemlji.
Strožji varnostni ukrepi na letalih
27. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je predstavil načrt za nove varnostne ukrepe na ameriških letalih, ki bodo Američane skušali prepričati, da je leteti varno.
Vojaška lovca prestregla boeing 737
26. 09. 2001 00.00
Nad Avstrijo je včeraj prišlo do prav posebnega zapleta, saj kontrola poletov Austrocontrol ni uspela vzpostaviti stika s pilotom letala boeing 737, ki je letelo iz Grčije v Berlin, zato je vojaško letalstvo v zrak poslalo dve lovski letali.
Bushev brezpogojni ultimat
21. 09. 2001 00.00
Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je ponovil ultimat, ki ga je predsednik Bush postavil talibanskim oblastem za izročitev Osame bin Ladna. Ameriški bombniki B-52 so medtem prejeli ukaz, naj se pripravijo za napad v okviru operacije proti terorizmu.
Priprave ZDA na povračilne ukrepe
22. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bush se je s svetom za nacionalno varnost prek videokonference pogovarjal o nadaljnji strategiji operacije boja proti terorizmu. V Pentagonu medtem pripravljajo ukaz za novo namestitev ameriških sil, pri čemer je potreben le še podpis ameriškega obrambnega ministra Rumsfelda.
Priprave na vojaško akcijo
21. 09. 2001 00.00
ZDA pospešeno pošiljajo svoje sile v Indijski ocean in Perzijski zaliv, od koder naj bi napadli Afganistan.
Na krizno območje tudi bombniki?
21. 09. 2001 00.00
Poleg ameriške letalonosilke USS Kitty Hawk, ki je iz vojaškega oporišča v Tokijskem zalivu že odplula proti Indijskemu oceanu, naj bi bili v pripravljenosti tudi ameriški strateški bombniki B-52.
Priprave na povračilni napad
20. 09. 2001 00.00
ZDA se vse bolj intenzivno pripravljajo na povračilni napad na teroriste in tiste, ki jih podpirajo. 150 vojaških letal so že premestili v oporišča na območju Perzijskega zaliva.
Na Bližnjem vzhodu le napredek
18. 09. 2001 00.00
Palestinski voditelj Arafat je potrdil zavezanost k premirju, izraelska vojska pa je zaukazala umik s palestinskih območij.
Večje pristojnosti obveščevalnih služb
17. 09. 2001 00.00
CIA in FBI sta tarča kritike politikov in javnosti, ki ne razume, zakaj ameriški obveščevalci niso uspeli preprečiti terorističnih napadov. Obrambni minister Powell meni, da je potrebno spremeniti izvajanje obveščevalnih operacij. George Bush pa je prebivalce New Yorka pozval, naj se danes vrnejo na delo.
Sojenje direktorju srbske televizije
13. 09. 2001 00.00
Na beograjskem sodišču se je začel proces proti Dragoljubu Milanoviću, nekdanjemu direktorju srbske državne televizije in tesnemu sodelavcu Slobodana Miloševića.
Protesti proti Lukašenku
07. 09. 2001 00.00
Pred rezidenco beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka v Minsku so dva dni pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami, potekali protesti, na katerih je več deset opozicijskih aktivistov od predsednika zahtevalo pojasnila v zvezi z vse pogostejšimi izginotji članov opozicije.
Lov na Gotovino?
30. 08. 2001 00.00
Hrvaške oblasti so zavrnile medijska ugibanja, da je bila vaja specialne policije blizu Zadra organizirana zaradi aretacije pobeglega generala Gotovine.
Povračilni ukrepi izraelske vojske
24. 08. 2001 00.00
Izraelska vojska je z oklepnimi vozili, tanki in ob podpori helikopterjev vdrla v palestinsko četrt v mestu Hebron na Zahodnem bregu. Ponovno je šlo za povračilni ukrep.
Talibani dovolili obisk Rdečega križa
26. 08. 2001 00.00
Predstavniki Rdečega križa so obiskali humanitarce, ki so v Afganistanu že tri tedne zaprti zaradi obtožb o širjenju krščanstva.
10-letnica državnega udara
19. 08. 2001 00.00
Kakih sto starejših oseb, večinoma nekdanjih aktivistov ruske opozicije, se je zbralo na kraju, kjer so se pred desetimi leti uprli vodjem državnega udara.
Mira dobila vizum
14. 07. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je povedala, da Mire Marković, soproge nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ni na tajnem seznamu oseb, obtoženih vojnih zločinov, ki jih je treba aretirati na zahtevo haaškega sodišča. "Iz razumljivih razlogov nikoli ne govorim o tem, kdo je in kdo ni na tajnem seznamu za aretacijo, vendar pa lahko v primeru Markovićeve naredim izjemo, ker ne želim, da bi bila to ovira za njen obisk soproga," je še pojasnila Del Pontejeva.
Hudi spopadi v Hebronu
13. 07. 2001 00.00
Izraelski vojaki so v Gazi ubili Palestinca, ki je hotel odvreči bombo na izraelsko patruljo. Sicer pa je vojska začela izvrševati ukaz vlade po takojšnjem premeščanju zaradi umora dveh judovskih naseljencev na Zahodnem bregu. Nov ukaz vojski je izraelski premier Ariel Šaron napovedal iz Rima.
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
Microsoft in vlada razglašata zmago
29. 06. 2001 00.00
Po odločitvi zveznega prizivnega sodišča v primeru Microsoft so tako predstavniki podjetja, kot predstavniki ameriške vlade in zveznih držav, ki največjega svetovnega proizvajalca operacijskih sistemov tožijo zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje, razglašali zmago. Pravosodni minister John Ashcroft je zatrdil, da je zmagala njihova stran, ker je prizivno sodišče potrdilo mnenje prvostopenjskega sodišča, da je Microsoft kršil zakone. Predsednik Microsofta Bill Gates pa je razglašal zmago na podlagi tistega dela odločitve prizivnega sodišča, s katerim je bila zavrnjen ukaz sodnika Thomasa Penfielda Jacksona o razbitju Microsofta na dva dela. Prizivno sodišče v Washingtonu je odločitev sprejelo soglasno, pri tem pa še ošvrknilo Jacksona zaradi njegovih zaničevalnih izjav o Microsoftu in njegovem vodstvu.
Konec preiskave v Batajnici
28. 06. 2001 00.00
V množičnem grobišču na območju policijskega vadbišča v Batajnici, severno od Beograda, so danes končali izkopavanja. Po prvih podatkih je bilo v grobišču najmanj 36 trupel albanskih civilistov s Kosova različnih spolov in starosti. Kot je poročal radio B-92 so za zdaj potrdili, da so bila v grobišču zakopana trupla osmih otrok, starih približno pet let, osemmesečnega fetusa ter petih najstnikov. Ostale žrtve so ženske in moški, na podlagi najdenih osebnih dokumentov pa so ugotovili, da so vse žrtve v grobišču albanski civilisti iz iste ulice v kosovskem kraju Suva Reka pri Orahovcu.
Nato zavrača delitev Makedonije
23. 06. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je danes v Bruslju zavrnil vse poskuse delitve Makedonije. Poudaril je, da vojaki zveze Nato ne bodo sodelovali pri delitvi države, in sicer niti pri vzpostavitvi, niti pri nadzoru demarkacijskih črt. Vendar pa je po njegovih besedah zavezništvo pripravljeno sodelovati pri zbiranju in uničevanju orožja, ki bi ga po političnem dogovoru predali albanski skrajneži. Robertson je še poudaril, da je politični dialog, katerega cilj so realistične reforme, edini izhod iz krize v Makedoniji.
Množično grobišče pri Beogradu
13. 06. 2001 00.00
Na policijskem vadišču v Batajnici, deset kilometrov severno od Beograda, so našli množično grobišče, v katerem so domnevno pokopana trupla albanskih civilistov s Kosova, je danes sporočil načelnik policije Dragan Karleuša. Povedal je, da se grobišče razteza na območju stotih kvadratnih metrov in da je globoko tri metre. Novinarjem so predvajali tudi posnetke izkopavanj na tem grobišču, po besedah srbskega notranjega ministra Dušana Mihajlovića pa so pri izkopavanjih navzoči preiskovalci haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bodo nadzirali tako izkopavanja kot preiskavo. Dodal je še, da je na istem kraju verjetno še več množičnih grobišč.
Bush za varovanje okolja
31. 05. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je med obiskom Nacionalnega parka Sekvoj v Kaliforniji izdal ukaz, da morajo rangerji nacionalnih parkov vsako leto opraviti temeljit pregled parka v njihovem skrbstvu ter izpostavil, da bo v naslednjih petih letih za vzdrževanje nacionalnih parkov namenil 5 milijard dolarjev. Busheva administracija je od vsega začetka izpostavljena kritikam, da jo skrbijo predvsem interesi naftnega lobija, na okolje pa se požvižga.
ZDA brez dokazov proti bin Ladnu
30. 05. 2001 00.00
Talibanske oblasti v Afganistanu so danes zatrdile, da ZDA nimajo trdnih dokazov o vpletenosti Osame bin Ladna v teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Nairobiju in Dar es-Salamu. Sodišče v New Yorku je namreč včeraj štiri domnevne sodelavce bin Ladna obsodilo zaradi sodelovanja v omenjena napada avgusta leta 1998, v katerih je umrlo 224 ljudi, 4000 ljudi pa je bilo ranjenih. Kot je poudaril tiskovni predstavnik afganistanskega ministrstva za informiranje Abdul Hana, se zaradi omenjenih obsodb ne bo povečalo število točk obtožnic zoper bin Ladna, ki se je v Afganistan zatekel leta 1996. ZDA si po mnenju istega vira prizadevajo diskreditirati talibanski režim, pri čemer omenjajo vprašanja človekovih pravic, prometa z drogami in terorizma.
Šuklje prispel v Beograd
30. 05. 2001 00.00
V Beograd je prispel prvi slovenski veleposlanik v Zvezni republiki Jugoslaviji Borut Šuklje. Akreditivno pismo bo jugoslovanskemu predsedniku Koštunici predal prihodnji teden. Ena prvih in glavnih nalog veleposlanika bo urejanje viznega režima. Slovensko veleposlaništvo pa bo do septembra, ko se bo preselilo v primernejše prostore na Knez Mihajlovi ulici, delovalo v hotelu Interkontinental.
Demšar novi veleposlanik
26. 05. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan je imenoval Francija Demšarja za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Rusiji.