um
Russell se je opravičil
05. 03. 2002 00.00
Novozelandski filmski igralec Russell Crowe se je v soboto opravičil direktorju producentske hiše Initial Productions Malcolmu Gerrieju, ker ga je verbalno in fizično napadel.
Jezni Russell Crow
28. 02. 2002 00.00
Igralec Russell Crow je fizično in verbalno napadel producenta britanske televizijske postaje BBC Malcolma Gerrieja, ker je v posnetku slovesne podelitve nagrad skrajšal njegov zahvalni govor.
Gospodar Prstanov prejel pet nagrad
25. 02. 2002 00.00
Film Gospodar Prstanov: bratovščina prstana je sinoči prejel kar pet glavnih nagrad britanske filmske akademije, med njimi nagrado za najboljši film, in tako pogumno pričakuje noč oskarjev.
Gospodar prstanov dobil 13 nominacij
13. 02. 2002 00.00
V Hollywoodu so razglasili nominacije za letošnje, 74. nagrade Ameriške akademije za filmsko umetnost in znanost, Oskarje. Nagrade bodo podelili v nedeljo, 24. marca, v dvorani Kodak v Hollywoodu.
Rektor proti sodelovanju Ljubljančanov
24. 01. 2002 00.00
Rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger se ne strinja, da bi profesorji Medicinske fakultete iz Ljubljane poučevali na medicinski fakulteti, ki jo želi ustanoviti Univerza v Mariboru.
Znova o nesojenih kitajskih študentih
22. 01. 2002 00.00
Senat Univerze v Mariboru se je seznanil s poročili o problematiki kitajskih državljanov na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti. Sodišče pa je glavno obravnavo v sporu preložilo.
Russell še ni pozabil na Meg
21. 01. 2002 00.00
Na Novi Zelandiji rojeni 37-letni igralec Russell Crowe očitno ne more pozabiti na svojo nekdanjo ljubezen, Meg Ryan. V pogovoru z voditeljem ameriške televizijske postaje CNN Larryjem Kingom je povedal, da ne obžaluje razmerja s 40-letno ameriško igralko.
Medicinska fakulteta v Mariboru?
15. 01. 2002 00.00
Senatorji mariborske univerze iščejo možnosti za ustanovitev medicinske fakultete. Na seji senata pa so obravnavo poročil, o problematiki kitajskih državljanov, na ekonomsko-poslovni fakulteti, preložili.
Kitajski študenti tožijo univerzo
05. 12. 2001 00.00
Peterica kitajskih državljanov, je na Okrožno sodišče v Mariboru vložila tožbo zoper Univerzo v Mariboru, nekdanjega prodekana Ekonomsko-poslovne fakultete UM Egona Žižmonda ter Vita Bobka in Dušana Lesjaka.
Kakšna bo usoda Marša?
05. 12. 2001 00.00
Po prepričanju urednika Radia Marš (MARŠ) Bojana Golčara je MARŠ produkt "prizadevanj skupine razmišljujočih mladih ljudi," ki ni bil nikoli projekt mariborske univerze niti tamkajšnje študentske organizacije.
Odstop dekana mariborske ekonomske fakultete
22. 10. 2001 00.00
Dušan Zbašnik, ki ga je rektor mariborske Univerze pred slabim mesecem imenoval za vršilca dolžnosti dekana Ekonomsko-poslovne fakultete, je danes odstopil.
Podmladek v sporu z Uradom za mladino
12. 07. 2001 00.00
Socialdemokratska mladina (SDM) je od urada za mladino (UM) dobila dopis, s katerim jo le-ta obvešča, da bodo finančno podprli dva njihova projekta, med njimi tudi projekt Naš prostor pod soncem. Hkrati pa UM pred tem SDM ni podelil statusa nacionalne mladinske organizacije za letošnje leto z obrazložitvijo, da ta projekt ne ustreza razpisnim pogojem, so sporočili iz SDM.
Bombni napad na avtobus
01. 03. 2001 00.00
V bližini mesta Um el-Fahem na severu Izraela je v manjšem izraelskem avtobusu eksplodirala bomba, v kateri je ena oseba izgubila življenje, devet pa je bilo ranjenih. Bombo naj bi v avtobusu sprožili palestinski skrajneži, potem ko je policija avtobus zasledovala že več deset kilometrov. Namestnik izraelskega obrambnega ministra Ephraim Sneh je za napad obtožil tudi palestinskega voditelja Jaserja Arafata, ker ne nasprotuje delovanju islamskih skrajnežev, ki delujejo v okviru Hamasa in Džihada.
Negativno mnenje računskega sodišča
11. 10. 2000 00.00
Drugostopenjski senat računskega sodišča je o porabi proračunskih sredstev za poslovanje univerzitetne uprave v letu 1996 izrekel Univerzi v Mariboru negativno mnenje. Kot je pojasnjeno v poročilu o reviziji porabe proračunskih sredstev za izvajanje visokošolskih izobraževalnih programov in poslovanja v letu 1996 na Univerzi v Mariboru, so na oblikovanje mnenja vplivala predvsem tri področja nepravilnosti.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Podelili Prešernove nagrade študentom FF
09. 02. 2000 14.48
Filozofska fakulteta (FF) je ob slovenskem kulturnem prazniku danes v zbornični dvorani ljubljanske univerze 19 svojim študentom in študentkam podelila Prešernovo nagrado za dela s področja njihovega študija. Nagrajenih je bilo 18 nalog, ena je plod dela dveh študentk.
Starka živela z bratovim truplom
28. 01. 2000 08.33
Sedemdesetletna Španka, nekdanja nuna, je več let živela v svoji hiši v Zaragozi na severu Španije skupaj s truplom brata, je poročal španski tisk. Krajevna policija je truplo odkrila potem, ko so sedemdesetletnico, ki se ji je omračil um, prepeljali v psihiatrično bolnišnico, in nato preiskali hišo, saj je nunina nečakinja oblasti obvestila o obstoju starejšega brata. Policija je okostje odkrila na postelji v spalnici. Truplo je bilo oblečeno in položeno na posteljo, kot da bi umrli možak spal.
Spektakel ob vstopu v leto 2000
01. 10. 1999 18.44
Francoski skladatelj Jean-Michel Jarre je predstavil spektakel z naslovom ''12 sanj sonca'', s katerim bo obeležil praznovanje leta 2000. Gre za elektronsko opero, ki povezuje sodobne in tradicinalne plese z elektronsko glasbo ter glasom egiptovske pevke Um Kalsum v spremstvu laserskih projekcij piramid in puščave. Spetakel bo potekal od mraka na zadnji dan letšnjega leta do zore 1. januarja leta 2000, začel pa se bo ''z mirno glasbo ob diskretni svetlobi'', s čimer želi Jarre počastiti muslimane, ki bodo ravno ob prehodu v novo leto praznovali verski praznik Ramadan. Nato bodo sledili posebni laserski učinki, pospremljeni z elektronsko glasbo in nastopi egiptovskih umetnikov na 20.000 kvadratnih metrov velikem prizorišču ob vznožju piramid. Spektakel, ki ga z 9,5 milijoni dolarjev financira egiptovsko ministrstvo za kulturo, naj bi si po nekaterih napovedih ogledalo kakih 50.000 ljudi.
Na mariborski univerzi 5397 kandidatov za vpis
23. 09. 1999 20.06
Senat Univerze v Mariboru je na današnjem zasedanju sprejel informacijo o končanem prvem krogu razvrščanja za vpis v študijsko leto 1999/2000. Prijavilo se je 5397 kandidatov, 3863 je bilo sprejetih in 1534 je bilo zavrnjenih. Na predlog kolegija dekanov bodo po dokončanem vpisu pripravili popolno analizo za razpravo na naslednji seji senata UM. Analizo vpisa pa naj pripravijo tudi članice mariborske univerze. Ocenili so tudi, da pozitivne trende vpisa lahko spodbudijo z novimi programi in posebnimi stimulacijami za posamezne programe, z mednarodnimi aktivnostmi ter s prizadevanji profesorjev in študentov.
Kmalu volitve v organe Univerze v Mariboru
28. 04. 1999 16.29
Komisija za zbiranje in urejanje predlogov za organe Univerze v Mariboru (UM), ki jo je imenoval senat UM, je na današnjem sestanku pregledala prispele kandidature, med katerimi sta dva predloga kandidatov za mesto rektorja UM, pet predlogov za mesta prorektorjev ter dva predloga za mesto prorektorja za študentska vprašanja. Volitve za rektorja UM bodo 18. maja, volitve za prorektorje in dekane članic pa do 2. junija, so sporočili z UM.
Premiera komorne opere Medij na odru SNG Maribor
16. 03. 1999 18.42
Na odru mariborske opere bodo v soboto uprizorili dvodejanko Medij, delo italijansko-ameriškega skladatelja in libretista Giana Carla Menottija, ki jo je avtor sam označil za ''melodramatsko tragedijo osebe, ujete med resnični svet, ki ga ne razume, in nadnaravni svet, v katerega ne verjame''. Prevod libreta za mariborsko uprizoritev je delo Boruta Smrekarja, ki je tudi eden od dveh dirigentov predstave (drugi je Simon Robinson), režiser je Henrik Neubauer. S to opero v Mariboru začenjajo novi cikel komorne opere.
Annan obiskal enote ZN v Kuvajtu
12. 12. 1997 14.56
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je iz kuvajtske prestolnice s helikopterjem danes dopotoval v Camp Khor, kjer je vojaški glavni štab opazovalne misije ZN za Irak in Kuvajt.