umaknili
Umaknili obtožnico proti Pinochetu
20. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče v Čilu je danes umaknilo obtožnico proti nekdanjemu čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu zaradi odgovornosti za usmrtitve po državnem udaru leta 1973, umaknilo pa je tudi odredbo o njegovem hišnem priporu. Odločitev je bila sprejeta s štirimi glasovi za in enim proti. Sodniki so s tem potrdili razsodbo prizivnega sodišča, ki je preiskovalnemu sodniku Juanu Guzmanu očitalo, da v predvidenem roku ni uradno zaslišal Pinocheta.
V Vatikanu poostrili varnostne ukrepe
15. 12. 2000 00.00
Na Trgu Svetega Petra v Vatikanu so se danes razmestili policisti, ki bodo skrbeli za red ob jutrišnjem obisku koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Ta bo Vatikanu uradno predal božično drevo z avstrijske Koroške, ki sicer že stoji na trgu. Varnostni ukrepi so po besedah pristojnih organov potrebni zaradi napovedanih protestov levičarskih skupin proti Haiderjevem obisku.
Žižić na meji med Srbijo in Kosovom
06. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić je obiskal krizno območje na jugu Srbije vzdolž administrativne meje med Srbijo in Kosovom. Ob tem je dejal, da za Beograd ostaja prednostna naloga diplomatska rešitev spora med uporniškimi kosovskimi Albanci in srbsko policijo na območju. "Položaj bi lahko z uporabo sile razrešili v dveh dneh, toda storili bomo vse, da bi našli mirno rešitev vprašanja," je v Bujanovcu dejal Žižić.
Aristide zmagal na volitvah
30. 11. 2000 00.00
Nekdanji haitski predsednik Jean-Bertrand Aristide je po pričakovanjih zmagal na spornih nedeljskih predsedniških volitvah. Začasni končni izidi kažejo, da je kandidat stranke Družina Lavalas prejel 91,9 odstotka glasov. Predsedniške dolžnosti naj bi prevzel 7. februarja. Haitska opozicija zaradi pomanjkanja zagotovil o demokratičnem poteku volitev ni sodelovala s svojimi kandidati in je pozvala prebivalstvo k bojkotu. Poleg Aristida je za predsednika države kandidiralo šest malo znanih kandidatov, od tega so trije tik pred volitvami umaknili svoje kandidature. Mednarodna skupnost na volitve ni poslala opazovalcev, navzoči so bili le štirje opazovalci iz združenja karibskih držav CARICOM. Podatkov o volilni udeležbi še ni.
Vrhovno sodišče Floride še odloča
21. 11. 2000 00.00
Odvetniki strani vpletenih v povolilni spor na Floridi so sedmim članom Vrhovnega sodišča Floride predstavili vsak svoje argumente, sodišče pa naj bi se morda že danes ali pa jutri odločilo, ali bo v končne rezultate predsedniških volitev na Floridi potrebno upoštevati tudi ročno preštete glasovnice iz treh volilnih okrožij - Broward, Palm Beach in Miami Dade. Vrhovni sodniki so poslušali argumente odvetnikov predsedniških kampanj demokrata Ala Gora in republikanca Georga Busha mlajšega, odvetnikov volilnih okrožij Broward in Palm Beach ter odvetnikov državne sekretarke Floride Katherine Harris, ki je privržena republikancem, ter pravosodnega ministra Floride, demokrata Boba Butterwortha.
Nevarna bakterija v sladoledu
19. 11. 2000 00.00
Iz francoske podružnice Nestleja, švicarskega prehrambenega giganta, so sporočili, da so s prodajnih polic umaknili eno izmed znamk svojih sladoledov. V njih so namreč odkrili večjo prisotnost bakterije listerije, ki lahko pri človeku povzroči povišano temperaturo, v hujši obliki pa tudi smrt.
Uprava RS opozarja na poplave
16. 11. 2000 00.00
Uprava za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo zaradi nenehnih in obilnih padavin v hribovitem delu zahodne Slovenije opozarja na poplave, saj so nekatere slovenske reke zelo narasle. To velja predvsem za vodotoke v porečjih Vipave, Soče, Idrijce, Ljubljanice, Sore, Save v zgornjem in srednjem toku, Kamniške Bistrice in Savinje v zgornjem toku. Okrepile so se tudi poplave na Ljubljanskem barju.
Ne bodo več praznovali prinčevega rojstnega dne
10. 11. 2000 00.00
Britanski Deviški otoki so umaknili rojstni dan britanskega princa Charlesa iz seznama uradnih državnih praznikov. Namesto 14. novembra bodo otočani odslej naprej praznovali rojstni dan nekdanjega guvernerja H. Lavity Stoutta 7. marca. Sedanji guverner Ralph O'Neal je poudaril, da ne vidi razloga, zakaj bi praznovali rojstni dan princa Charlesa, ki ga ne praznujejo niti v njegovi domovini. To je le še ena simboličnih gest, s katerimi se poskušajo nekdanja britanska ozemlja v Karibskem otočju, med katerimi sta tudi Barbados in Jamajka, otresti svoje kolonialne preteklosti. O'Neal je dejal še, da so hoteli počastiti Stoutta, ki je bil prvi guverner Deviških otokov od leta 1967 do 1971, kasneje pa je to mesto prevzel še dvakrat, in sicer od leta 1979 do 1983 in od 1986 do svoje smrti leta 1995.
Marka ostaja edino plačilno sredstvo?
05. 11. 2000 00.00
Od sredine novembra bo nemška marka ostala edino legalno plačilno sredstvo na ozemlju Črne gore, je za tiskovno agencijo FoNet povedal Dimitrije Vesović, član črnogorskega monetarnega sveta. Približno 70 milijonov dinarjev, kar je 2,3 milijona nemških mark, ki so na žiro računih v Črni Gori, bodo v desetih dneh zamenjali v nemške marke, jugoslovanski dinar pa bodo povsem umaknili iz obtoka. Črna gora je sicer že lani prevzela nadzor nad denarno politiko na svojem ozemlju, ko je imenovala monetarni svet republike in uvedla nemško marko (poleg dinarja) kot vzporedno valuto. Črnogorska skupščina je 31. oktobra sprejela zakon o Centralni banki Črne gore in tako povsem zaokrožila svojo monetarno neodvisnost od Beograda.
Dokazi proti Tudjmanu?
02. 11. 2000 00.00
Po pisanju britanskega časopisa Independent obstajajo dokazi o neposredni vpletenosti pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana v vojne zločine nad Muslimani v bosanski vojni. Independent trdi, da so Tuđmanovi sodelavci po njegovi smrti iz Predsedniških dvorov umaknili kar 85 kilogramov prepisov najbolj občutljivih pogovorov med tedanjimi nosilci oblasti.
Častnik sodeloval v bombnih atentatih
21. 10. 2000 00.00
Nekdanji častnik ameriške vojske Ali Mohamed je priznal sodelovanje z Osamo Bin Ladnom pri napadih na dve ameriški ambasadi leta 1998 v Afriki, v katerih je umrlo 224 ljudi.
Varno cepivo proti otroški paralizi
20. 10. 2000 00.00
Britansko ministrstvo za zdravstvo je s trga umaknilo enega od cepiv proti otroški paralizi, ki bi lahko prenašalo človeško različico bolezni norih krav. Proizvajalec cepiva Mediva je namreč pri izdelavi uporabljal tkiva telečjih zarodkov in tako kršil evropske zdravstvene predpise.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Francoski železničarji grozijo
28. 09. 2000 00.00
Franciji zaradi vsesplošne stavke železničarjev grozi danes kaos v železniškem prometu. Oblasti se bojijo, da bi do zastojev lahko prišlo tudi v čezmejnem železniškem prometu. Predstavniki delojemalcev državnih železnic SNCF želijo s stavko izsiliti nova pogajanja za kolektivno pogodbo.
Okoljevarstveniki znova blokirali mejne prehode s Češko
22. 09. 2000 00.00
Več sto avstrijskih nasprotnikov jedrske energije je iz protesta proti napovedanemu obratovanju jedrske elektrarne Temelin na jugu Češke z avtomobili in traktorji danes ponovno zaprlo za promet veliko večino mejnih prehodov s Češko. Zapor zaradi gospodarskih razlogov niso postavili edino na mejnem prehodu Wullowitz severno od Linza, ki pa ga bodo blokirali v ponedeljek. Zapore naj bi umaknili šele zvečer.
Protesti se širijo
15. 09. 2000 00.00
Glavni sindikati italijanskih cestnih prevoznikov so z vlado sinoči dosegli dogovor o znižanju cen goriva za približno 120 lir (12 tolarjev) na liter, so danes sporočili sindikalni viri. V Veliki Britaniji pa so po šestih dneh blokade zaradi visokih cen cisterne vso noč oskrbovale črpalke z bencinom, tako da naj bi po napovedih naftne industrije do drevi odprli 20 odstotkov od skoraj 13.000 črpalk na otoku.
SLS vabi člane SKD
12. 09. 2000 00.00
SLS + SKD - Slovenska ljudska stranka je danes v enem od ljubljanskih hotelov zbrala, kot so zapisali v sporočilu za javnost, nekdanje člane krščanskih demokratov, ki so se v mesecih pred združitvijo strank bolj ali
Iz Zahodnega Timorja evakuirali vse sodelavce ZN
07. 09. 2000 00.00
Dan po umoru treh sodelavcev Visokega komisarjata Združenih narodov za begunce (UNHCR) na Zahodnem Timorju s strani indonezijskih oboroženih milic, so ZN od tam umaknili več kot 100 sodelavcev ZN in drugih mednarodnih organizacij ter jih prepeljali na Vzhodni Timor, ki je pod nadzorom ZN, in na Bali. Medtem pa so oblasti na Zahodnem Timorju aretirale 14 osumljencev, ki jih povezujejo z včerajšnjim napadom. Iz UNHCR so potrdili, da so bili trije ubiti sodelavci iz ZDA, Etiopije in Hrvaške. Enega sodelavca še pogrešajo. Hrvaška tiskovna agencija Hina je poročala, da je ubiti Hrvat 29-letni Pero Šimundža iz Splita, ki je na začetku leta kot sodelavec UNHCR odšel na Zahodni Timor. Varnostni svet ZN je napad ostro obsodil in vlado v Džakarti pozval, naj odločno ukrepa proti oboroženim milicam.
Spopadi med Srbi in pripadniki KFOR
14. 08. 2000 00.00
Pripadniki mednarodnih mirovnih sil KFOR so danes prevzeli talilnico svinca v metalurškem kompleksu v Zvečanu v bližini Kosovske Mitrovice, pri čemer je prišlo do nasilnih protestov srbskega prebivalstva. Britanske, francoske in danske pripadnike KFOR, ki so okoli 5. ure vdrli in brez nasilja zasedli talilnico, ki je ogrožala okolje, sta obkrožili dve skupini več kot 200 Srbov in jih obmetavali s kamenjem. Spopadi so se nato nadaljevali tudi v središču Zvečana. Po navedbah očividcev je bilo več ranjenih na obeh straneh. Razmere so se umirile, ko so se britanski pripadniki KFOR iz Zvečana umaknili proti Kosovski Mitrovici.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
Skupščina ZRJ sprejela volilne zakone
24. 07. 2000 21.12
Oba domova skupščine ZRJ sta na današnjem izrednem zasedanju po pričakovanjih sprejela vse štiri volilne zakone, ki temeljijo na dopolnilih jugoslovanske ustave. Slednje je zvezna skupščina sprejela 6. julija. Danes sprejeti zakoni o volitvah in mandatu jugoslovanskega predsednika omogočajo sedanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću, da znova kandidira, po prejšnjem zakonu pa take možnosti ni imel, saj mu je dopuščal samo en, štiriletni mandat, ki bi se mu iztekel prihodnje leto.
Mitsubishi iz obtoka umika 514.000 vozil
19. 07. 2000 15.32
Japonski avtomobilski proizvajalec Mitsubishi Motors je sporočil, da bo iz obtoka umaknil 514.000 vozil, pri katerih obstaja možnost okvare. Lastniki omenjenih vozil bodo deležni brezplačnega popravila jeklenih konjičkov, do ukrepa pa je prišlo potem, ko je japonsko ministrstvo za promet odkrilo, da je gigant japonski vladi prikrival informacije o ''defektnih'' avtomobilih. V slovenski podružnici Mitsubishija so zagotovili, da so slovenski vozniki lahko brez skrbi, saj so bili Mitsubushijevi avtomobili z napako izdelani za azijski, predvsem japonski trg.
Množične zastrupitve z gobami
14. 07. 2000 13.13
Iz Rusije poročajo o množičnih zastrupitvah s strupenimi gobami, ki so v zadnjih dneh terjale 16 smrtnih žrtev, med njimi tudi otrok, več kot 270 ljudi pa je zaradi zastrupitve potrebovalo zdravniško pomoč.
Zastrupitev z mlekom
03. 07. 2000 13.52
Število ljudi, ki so zboleli zaradi pokvarjenega mleka iz tovarne vodilnega japonskega proizvajalca mlečnih izdelkov Snow Brand, se je danes povzpelo že na več kot 7000. Tovarno v Osaki so morali na ukaz oblasti zapreti za nedoločen čas. Obolenje naj bi povzročila strupena snov, ki jo izloča bakterija Staphyilococcus Aureus, vendar policija še preiskuje natančne vzroke zastrupitve.
Konec vladne krize v Izraelu
22. 06. 2000 18.44
Danes se je v Izraelu končala vladna kriza. Le 40 minut pred iztekom roka so štirje ministri skrajno ortodoksne stranke Šas umaknili ponujene odstope. Barak je ob tem izrazil zadovoljstvo in dejal, da verjame, da je nadaljnje sodelovanje stranke Šas v vladi pomembno za narodno enotnost in izzive, ki čakajo državo.
Zapleti ob dnevu državnosti
21. 06. 2000 21.38
V nedeljo, 25. junija Slovenci praznujemo deveto obletnico naše samostojnosti. Letošnji dan državnosti bomo, tako kot vsako leto, proslavili z državno proslavo naTrgu republike. Nova vlada je takoj po izvolitvi pričela spreminjati scenarij prireditve, ki si jo je zamislil resiser Aleš Jan, kar je med nekaterimi nastopajočimi povzročilo precej nejevolje.
Nadaljevanje spopadov na meji
02. 06. 2000 14.20
Spopadi med etiopskimi in eritrejskimi vojaki se nadaljujejo kljub mirovnim pogovorom, ki potekajo v Alžiriji. Etiopsko zunanje ministrstvo je danes v Adis Abebi sporočilo, da je etiopska vojska na severovzhodni fronti uspešno odbila napade eritrejske vojske.
Novi incidenti na Kosovu
01. 06. 2000 21.21
Vozilo nevladne organizacije Children in War je danes v severnem, srbskem delu Kosovske Mitrovice napadla skupina Srbov, vendar pa so se potniki tovornjaka lahko umaknili brez poškodb je sporočil predstavnik mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR) Henry Aussavy. Vozilo omenjene organizacije je imelo avtomobilske tablice, podobne tistim iz južnega, albanskega mesta tega razdeljenega mesta, je pojasnil Aussavy.
Drugi krog volitev v Peruju
28. 05. 2000 19.17
V Peruju se je začel drugi krog predsedniških volitev. Dosedanji predsednik Alberto Fujimori je edini kandidat, potem ko je njegov nasprotnik Alejandro Toledo iz protesta zaradi nepravilnosti umaknil svojo kandidaturo. Poznavalci ne izključujejo možnosti, da bi lahko prišlo do demonstracij nasprotnikov Fujimorija, ki državi že deset let vlada s trdo roko.
Evropska komisija naj Avstrijo preučuje do Feire
21. 05. 2000 12.15
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je v pogovoru za jutrišnjo izdajo revije Format predlagala novo strategijo za prenehanje sankcij 14 članic EU proti Avstriji. Ferrero-Waldnerjeva je dala pobudo, naj Evropska komisija izdela poročilo o Avstriji, o katerem naj bi razpravljali že na vrhu v portugalski Feiri čez štiri tedne.