umaknili
Delo na vrtinah se nadaljuje
15. 03. 2001 00.00
Na plazu Stože v Logu pod Mangartom danes nadaljujejo z delom na dveh vrtinah. Vrtanje, ki je bilo v ponedeljek prekinjeno zaradi podorov na robu plazu, trenutno poteka nemoteno. Delo pa je za vrtalce še vedno izredno nevarno, saj se krušijo odlomni robovi plazu.
Pohod makedonskih Albancev v Skopju
14. 03. 2001 00.00
Na glavnem trgu v središču Skopja se je v torek na pohodu z geslom za mir in pravičnost zbralo več tisoč v Makedoniji živečih etničnih Albancev. Pohod je organizirala Demokratska stranka Albancev (DPA), ki jo vodi Arben Xhaferri. DPA je pozvala vse Albance, da nastopijo proti tistim, ki trdijo, da je albanska manjšina odgovorna za destabilizacijo razmer v Makedoniji. S pohodom so želeli opozoriti tudi na uničujoče posledice trenutnih razmer in na položaj Albancev v Makedoniji.
Razmere na severu Makedonije se umirjajo
05. 03. 2001 00.00
Po pritisku Združenih držav na skupino oboroženih Albancev, se razmere na severu Makedonije umirjajo. Po hudih spopadih je na kosovsko makedonski meji mirno, številni uporniki pa so odvrgli uniforme in orožje in se umaknili na Kosovo.
Napoved umika Hrvatov iz vlade BiH
01. 03. 2001 00.00
Hrvaški član skupnega predsedstva BiH Ante Jelavić je včeraj napovedal, da se bodo Hrvati umaknili z oblasti v Federaciji BiH. "Naj bo jasno: od danes je Federacija BiH bošnjaška nacionalna entiteta brez Hrvatov," je povedal Jelavić na protestnem shodu, ki so ga priredili v kraju Busovača, 40 kilometrov zahodno od Sarajeva, zaradi nedavne obsodbe bosanskih Hrvatov Maria Čerkeza in Daria Kordića na haaškem sodišču. Jelavić je še napovedal, da bo hrvaški narodni zbor 3. marca sprejel odločitve o zaščiti pravic hrvaškega naroda v BiH.
Nevarna so tudi cepiva
28. 02. 2001 00.00
Zaradi nevarnosti prenosa bolezni norih krav na ljudi so po novem izbruhu te bolezni v Evropi prepovedali uporabo tkiv iz govedine, na katerih gojijo sestavine za cepiva. Čeprav uvožena cepiva v Sloveniji strogo nadzorujejo, za cepljenje otrok uporabljajo tudi cepiva, ki pri nas niso registrirana.
Na kosovsko-makedonski meji noč minila mirno
27. 02. 2001 00.00
Na kosovsko-makedonski meji je noč na torek minila mirno, potem ko je blizu vasi Tanuševci v ponedeljek popoldne prišlo do večurnega streljanja med oboroženimi Albanci in makedonskimi varnostnimi silami. Kot je danes izvedela srbska tiskovna agencija Tanjug pri pristojnih makedonskih ministrstvih, so se oboroženi Albanci umaknili v notranjost Kosova, v smeri proti vasi Debelde.
Konec krize v DZ
23. 02. 2001 00.00
Potem, ko je državni zbor popravil poslovnik in s tem parlamentarni manjšini dopustil večjo nadzorno moč, se kriza vodenja v državnem zboru, kot kaže, bliža tudi pravno-formalnemu koncu.
Mitsubishi znova umika svoja vozila
15. 02. 2001 00.00
Japonsko avtomobilsko podjetje Mitsubishi Motors bo po odkritju napak na kar enajstih modelih s svetovnega trga umaknil dobrih 1,3 milijona svojih vozil, od tega skoraj milijon na ameriškem in 401.000 vozil na japonskem trgu. Med njimi bo nekaj tisoč takih, ki jih bodo s trga umaknili že drugič.
ZN umikajo misijo s Haitija
06. 02. 2001 00.00
Združeni narodi bodo na priporočilo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana iz Haitija umaknili svojo misijo, je v New Yorku sporočil tiskovni predstavnik ZN Fred Eckhard, ki je ob tem opozoril, da se prav danes izteče mandat Mednarodne civilne misije. Po umiku misije ZN ne bodo več aktivno podpirali procesa demokratizacije, ampak bodo tej najrevnejši deželi ameriške celine nudili le še gospodarsko in socialno pomoč.
Slovesnost ob 59-letnici dražgoške bitke
14. 01. 2001 00.00
Pri spomeniku v Dražgošah bo danes potekala osrednja slovesnost ob 59. obletnici dražgoške bitke, ki sodi v okvir 44. prireditev Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 2001, ene od najstarejših množičnih prireditev v spomin na dogodke iz NOB. Tokratne prireditve so se začele že decembra, in sicer s srečanjem borcev NOB Poljane, višek pa je 22. spominski pohod po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše, med katerim morajo pohodniki "premagati" približno 40 kilometrov poti in 2200 višinskih metrov.
Tojota povečuje proizvodnjo v Veliki Britaniji
04. 01. 2001 00.00
Toyota, tretji največji proizvajalec avtomobilov na svetu, se je odločila povečati proizvodnjo avtomobilov v Veliki Britaniji za skoraj tretjino in tako pospešiti avtomobilsko industrijo v tej državi. Japonski avtomobilski gigant namerava zaposliti dodatnih 300 delavcev v obratih v Burnastonu, Derbyshireu in Deesideju v Severnem Walesu. Za to potezo so se odločili kljub svarilom drugih japonskih podjetij, vključno z Nissanom in Matsushito, da se bodo morda poslovno umaknili iz države, če Britanija ne bo privzela evropske denarne enote.
Na jugu Srbije ugrabili šest Srbov
01. 01. 2001 00.00
Po trditvah očividcev so oboroženi Albanci včeraj na cesti Gnjilane-Vučibaba-Preševo na varnostnem območju ob administrativni meji med Srbijo in Kosovom ugrabili šest Srbov, sta poročali jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug in Beta, ki se sklicujeta na srbske vire. S to ugrabitvijo naj bi Albanci od vlade v Beogradu zahtevali, da v treh dneh iz srbskih zaporov izpusti njihove somišljenike.
Umik Albancev z juga Srbije
29. 12. 2000 00.00
Albanski uporniki, pripadniki t.i. Osvobodilne vojske Preševa, Bujanovca in Medvedje (UCPBM), bi lahko že danes umaknili svoje nadzorne točke na jugu Srbije ob administrativni meji s Kosovom. To so se predstavniki srbske vlade in sil KFOR na pogajanjih dogovorili z voditelji UCPBM in na tem območju živeče albanske večine. Z umikom albanskih upornikov z nadzornih točk bi prišlo do popuščanja napetosti na demilitariziranem območju. Pripadniki UCPBM so v začetku tedna vzpostavili oborožene nadzorne točke, med drugim tudi v Velikem Trnovcu. Ta kraj se namreč delno nahaja izven demilitariziranega območja na ozemlju Srbije.
Z zmajem k britanski kraljici
28. 12. 2000 00.00
Na dvorišču pred Buckinghamsko palačo, kjer vsak dan poteka menjava straže, je pristal motorni zmaj. Varnostniki so nepovabljenega gosta takoj aretirali in ga odpeljali na policijsko postajo. Tiskovni predstavnik Scotland Yarda je pojasnil, da gre za 36-letnega Avstralca, ki je hotel s tem dejanjem narediti reklamo za nekega ponudnika internetnih storitev. Dodal je, da nenavadni obiskovalec ni imel dovoljenja za pristanek pred palačo.
Umaknili obtožnico proti Pinochetu
20. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče v Čilu je danes umaknilo obtožnico proti nekdanjemu čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu zaradi odgovornosti za usmrtitve po državnem udaru leta 1973, umaknilo pa je tudi odredbo o njegovem hišnem priporu. Odločitev je bila sprejeta s štirimi glasovi za in enim proti. Sodniki so s tem potrdili razsodbo prizivnega sodišča, ki je preiskovalnemu sodniku Juanu Guzmanu očitalo, da v predvidenem roku ni uradno zaslišal Pinocheta.
V Vatikanu poostrili varnostne ukrepe
15. 12. 2000 00.00
Na Trgu Svetega Petra v Vatikanu so se danes razmestili policisti, ki bodo skrbeli za red ob jutrišnjem obisku koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Ta bo Vatikanu uradno predal božično drevo z avstrijske Koroške, ki sicer že stoji na trgu. Varnostni ukrepi so po besedah pristojnih organov potrebni zaradi napovedanih protestov levičarskih skupin proti Haiderjevem obisku.
Žižić na meji med Srbijo in Kosovom
06. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić je obiskal krizno območje na jugu Srbije vzdolž administrativne meje med Srbijo in Kosovom. Ob tem je dejal, da za Beograd ostaja prednostna naloga diplomatska rešitev spora med uporniškimi kosovskimi Albanci in srbsko policijo na območju. "Položaj bi lahko z uporabo sile razrešili v dveh dneh, toda storili bomo vse, da bi našli mirno rešitev vprašanja," je v Bujanovcu dejal Žižić.
Aristide zmagal na volitvah
30. 11. 2000 00.00
Nekdanji haitski predsednik Jean-Bertrand Aristide je po pričakovanjih zmagal na spornih nedeljskih predsedniških volitvah. Začasni končni izidi kažejo, da je kandidat stranke Družina Lavalas prejel 91,9 odstotka glasov. Predsedniške dolžnosti naj bi prevzel 7. februarja. Haitska opozicija zaradi pomanjkanja zagotovil o demokratičnem poteku volitev ni sodelovala s svojimi kandidati in je pozvala prebivalstvo k bojkotu. Poleg Aristida je za predsednika države kandidiralo šest malo znanih kandidatov, od tega so trije tik pred volitvami umaknili svoje kandidature. Mednarodna skupnost na volitve ni poslala opazovalcev, navzoči so bili le štirje opazovalci iz združenja karibskih držav CARICOM. Podatkov o volilni udeležbi še ni.
Vrhovno sodišče Floride še odloča
21. 11. 2000 00.00
Odvetniki strani vpletenih v povolilni spor na Floridi so sedmim članom Vrhovnega sodišča Floride predstavili vsak svoje argumente, sodišče pa naj bi se morda že danes ali pa jutri odločilo, ali bo v končne rezultate predsedniških volitev na Floridi potrebno upoštevati tudi ročno preštete glasovnice iz treh volilnih okrožij - Broward, Palm Beach in Miami Dade. Vrhovni sodniki so poslušali argumente odvetnikov predsedniških kampanj demokrata Ala Gora in republikanca Georga Busha mlajšega, odvetnikov volilnih okrožij Broward in Palm Beach ter odvetnikov državne sekretarke Floride Katherine Harris, ki je privržena republikancem, ter pravosodnega ministra Floride, demokrata Boba Butterwortha.
Nevarna bakterija v sladoledu
19. 11. 2000 00.00
Iz francoske podružnice Nestleja, švicarskega prehrambenega giganta, so sporočili, da so s prodajnih polic umaknili eno izmed znamk svojih sladoledov. V njih so namreč odkrili večjo prisotnost bakterije listerije, ki lahko pri človeku povzroči povišano temperaturo, v hujši obliki pa tudi smrt.
Uprava RS opozarja na poplave
16. 11. 2000 00.00
Uprava za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo zaradi nenehnih in obilnih padavin v hribovitem delu zahodne Slovenije opozarja na poplave, saj so nekatere slovenske reke zelo narasle. To velja predvsem za vodotoke v porečjih Vipave, Soče, Idrijce, Ljubljanice, Sore, Save v zgornjem in srednjem toku, Kamniške Bistrice in Savinje v zgornjem toku. Okrepile so se tudi poplave na Ljubljanskem barju.
Ne bodo več praznovali prinčevega rojstnega dne
10. 11. 2000 00.00
Britanski Deviški otoki so umaknili rojstni dan britanskega princa Charlesa iz seznama uradnih državnih praznikov. Namesto 14. novembra bodo otočani odslej naprej praznovali rojstni dan nekdanjega guvernerja H. Lavity Stoutta 7. marca. Sedanji guverner Ralph O'Neal je poudaril, da ne vidi razloga, zakaj bi praznovali rojstni dan princa Charlesa, ki ga ne praznujejo niti v njegovi domovini. To je le še ena simboličnih gest, s katerimi se poskušajo nekdanja britanska ozemlja v Karibskem otočju, med katerimi sta tudi Barbados in Jamajka, otresti svoje kolonialne preteklosti. O'Neal je dejal še, da so hoteli počastiti Stoutta, ki je bil prvi guverner Deviških otokov od leta 1967 do 1971, kasneje pa je to mesto prevzel še dvakrat, in sicer od leta 1979 do 1983 in od 1986 do svoje smrti leta 1995.
Marka ostaja edino plačilno sredstvo?
05. 11. 2000 00.00
Od sredine novembra bo nemška marka ostala edino legalno plačilno sredstvo na ozemlju Črne gore, je za tiskovno agencijo FoNet povedal Dimitrije Vesović, član črnogorskega monetarnega sveta. Približno 70 milijonov dinarjev, kar je 2,3 milijona nemških mark, ki so na žiro računih v Črni Gori, bodo v desetih dneh zamenjali v nemške marke, jugoslovanski dinar pa bodo povsem umaknili iz obtoka. Črna gora je sicer že lani prevzela nadzor nad denarno politiko na svojem ozemlju, ko je imenovala monetarni svet republike in uvedla nemško marko (poleg dinarja) kot vzporedno valuto. Črnogorska skupščina je 31. oktobra sprejela zakon o Centralni banki Črne gore in tako povsem zaokrožila svojo monetarno neodvisnost od Beograda.
Dokazi proti Tudjmanu?
02. 11. 2000 00.00
Po pisanju britanskega časopisa Independent obstajajo dokazi o neposredni vpletenosti pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana v vojne zločine nad Muslimani v bosanski vojni. Independent trdi, da so Tuđmanovi sodelavci po njegovi smrti iz Predsedniških dvorov umaknili kar 85 kilogramov prepisov najbolj občutljivih pogovorov med tedanjimi nosilci oblasti.
Častnik sodeloval v bombnih atentatih
21. 10. 2000 00.00
Nekdanji častnik ameriške vojske Ali Mohamed je priznal sodelovanje z Osamo Bin Ladnom pri napadih na dve ameriški ambasadi leta 1998 v Afriki, v katerih je umrlo 224 ljudi.
Varno cepivo proti otroški paralizi
20. 10. 2000 00.00
Britansko ministrstvo za zdravstvo je s trga umaknilo enega od cepiv proti otroški paralizi, ki bi lahko prenašalo človeško različico bolezni norih krav. Proizvajalec cepiva Mediva je namreč pri izdelavi uporabljal tkiva telečjih zarodkov in tako kršil evropske zdravstvene predpise.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Francoski železničarji grozijo
28. 09. 2000 00.00
Franciji zaradi vsesplošne stavke železničarjev grozi danes kaos v železniškem prometu. Oblasti se bojijo, da bi do zastojev lahko prišlo tudi v čezmejnem železniškem prometu. Predstavniki delojemalcev državnih železnic SNCF želijo s stavko izsiliti nova pogajanja za kolektivno pogodbo.
Okoljevarstveniki znova blokirali mejne prehode s Češko
22. 09. 2000 00.00
Več sto avstrijskih nasprotnikov jedrske energije je iz protesta proti napovedanemu obratovanju jedrske elektrarne Temelin na jugu Češke z avtomobili in traktorji danes ponovno zaprlo za promet veliko večino mejnih prehodov s Češko. Zapor zaradi gospodarskih razlogov niso postavili edino na mejnem prehodu Wullowitz severno od Linza, ki pa ga bodo blokirali v ponedeljek. Zapore naj bi umaknili šele zvečer.
Protesti se širijo
15. 09. 2000 00.00
Glavni sindikati italijanskih cestnih prevoznikov so z vlado sinoči dosegli dogovor o znižanju cen goriva za približno 120 lir (12 tolarjev) na liter, so danes sporočili sindikalni viri. V Veliki Britaniji pa so po šestih dneh blokade zaradi visokih cen cisterne vso noč oskrbovale črpalke z bencinom, tako da naj bi po napovedih naftne industrije do drevi odprli 20 odstotkov od skoraj 13.000 črpalk na otoku.