umetniška dela
Umetniška pot skozi Rörmond
22. 03. 2000 15.07
Na celotnem območju nizozemskega mesta Rörmond bo od 28. maja dalje potekal projekt Umetniška pot, v okviru katerega bodo do 30. julija razstavljali dela 23 umetnikov. Pripravljali so ga že od leta 1998, lani pa je potekal izbor del umetnikov, večinoma gre za skulpture. ''Edinstveno pri tem pa je, da so vsi umetniki sami odgovorni za financiranje svojih projektov,'' je pojasnila Laurentine Engelberts-Bol iz ustanove Rörmond Project 2000, ki je bila pobudnica projekta. Različni materiali, ki jih bodo uporabili za skulpture, segajo od keramike ali bakra do papirja, lesa ali trave.
Zaplenjene slike v britanskih muzejih
03. 03. 2000 15.11
V 10 britanskih muzejih in umetniških galerijah je razstavljenih 350 slik, ki naj bi jih v času nacizma zaplenili Judom ali ostalim žrtvam. Med slikami so dela Picassa, Moneta, Renoirja in Cezanna ter svetovno znana slika Križanje Eugena Delcroixa (1798-1863).
Predstavitev da Vincijevega ''Codex Leicestra'' v Berlinu
31. 01. 2000 13.04
V prostorih berlinskega Muzeja stvari ''Muzeum der Dinge'' so predstavili ''Codex Leicester'' Leonarda da Vincija, ki velja za enega od zakladov iz sredine preteklega tisočletja. Gre za edini rokopis renesančnega slikarja in kiparja iz zasebne zbirke. Dragocene rokopise v zrcalni pisavi so predstavili skupaj z risbami Josepha Beuysa (1921-1986). Umetniška dela je za razstavo posodil lastnik Microsofta Bill Gates, ki velja za najbogatejšega moža na svetu. Razstava bo na ogled do 19. marca, spremljal pa jo bo bogat spremljevalni program.
Rembrandtov ponaredek
11. 12. 1999 09.42
Strokovnjaki za umetniška dela iz več držav so potrdili sum, da je slika Avtoportet z baretko, ki naj bi jo naslikal nizozemski slikar Rembrandt in je last Mestne galerije v Stuttgartu, ponaredek, je spročil Muzej Mauritshuis iz Haaga. Strokovnjaki se sicer strinjajo, da slika izvira iz Rembrandtovega ateljeja, vendar pa je primerjava z ostalimi slikarjevimi portreti pokazala velike razlike v načinu dela in kvaliteti. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da že obstaja slika Avtoportret z baretko, ki jo je Rembrandt naslikal leta 1659. Nedokončano delo, ki je last francoskega muzeja Granet, je dolga leta veljalo za kopijo.
Nova rimska galerija v nekdanji pivovarni
18. 09. 1999 17.15
V Rimu bodo 23. septembra v nekdanji pivovarni odprli novo galerijo za umetniška dela 19. in 20. stoletja. Umetniška zbirka, ki bo na ogled v galeriji, predstavlja dela najpomembnejših italijanskih umetnikov zadnjih 200 let. V prenovljenih prostorih tovarne, ki je bila zgrajena leta 1912, so poleg umetniških prostorov namestili tudi trgovine in pisarne.
Nemčija Judom vrača umetniška dela
06. 08. 1999 15.58
Nemške kulturne oblasti so v četrtek neki Britanki, dedinji judovskega zbiralca Maxa Silberberga, vrnile Van Goghovo sliko in še dve drugi umetniški deli. Van Goghova slika Oljke je bila od leta 1935 razstavljena v berlinskih muzejih, potem ko so nacisti njenega lastnika Maxa Silberberga prisilili, da je prodal zbirko umetniških del, ki bi bila danes vredna 60 milijonov dolarjev.
Retrospektiva švedske slikarke Sigrid Hjerten
14. 07. 1999 15.54
Prvič bodo v Nemčiji v obsežni retrospektivi predstavili dela švedske ekspresionistke Sigrid Hjerten (1885 - 1948). V mestni galeriji v Münchnu bo do 10. oktobra razstavljenih 70 slik in izbor grafik umetnice. Iz Münchna se bo razstava 19. oktobra preselila v muzej Kuethe-Kollowitz v Berlinu, kjer bo na ogled do 13. decembra, od 19. decembra do 6. februarja leta 2000 pa bo v manjšem obsegu na ogled v muzeju umetnin v Goeteborgu.
Marko Peljhan sodeluje v Povezanih mestih
28. 06. 1999 16.10
V muzeju Wilhelma Lehmbrucka v nemškem Duisburgu je te dni na ogled projekt Povezana mesta (Connected Cities) s podnaslovom Umetniški proces v urbanem omrežju. Projekt je postavilo ducat umetnikov iz Združenih držav, Avstralije, Nizozemske in Nemčije, iz Slovenije pa Marko Peljhan.
Dobrodelna predstava v PDG in izročitev nagrade ZDUS igralcu Starini
31. 03. 1999 11.00
V Primorskem dramskem gledališču (PDG) bodo jutri, 1. aprila, igralcu Janezu Starini izročili nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu 1998, in sicer za vloge v predstavah Ni tako slabo kot zgleda dramatika Petra Barnesa in Liliom avtorja Ferenca Molnarja. Obenem bodo jutri v PDG predstavo Ni tako slabo kot zgleda odigrali v dobrodelna namene - izkupiček bodo namenili očesnemu oddelku splošne bolnišnice Dr. Franc Derganc v Šempetru.
Obširna razstava iz obdobja Pompidouja
24. 02. 1999 20.34
Francoski predsednik Jacques Chirac je v ponedeljek v Parizu odprl razstavo z naslovom Georges Pompidou in moderna. Gre za pregled francoske kulturne scene 60-ih in 70-ih let - za časa takratnega francoskega predsednika. Prva obširna razstava več kot 80 eksponatov različnih umetniških praks iz obdobja Pompidouja je na ogled v muzeju Jeu de Paume. Razstava se osredotoča na umetniška dela, s katerimi se je obdal Pompidou. Odprta bo do 18. aprila.
Caravaggio in njegovi dediči v Rimu
20. 02. 1999 13.42
Na razstavi Caravaggio in njegovi dediči, ki so jo odprli v petek v Rimu, bodo prikazana doslej nedostopna umetniška dela Michelangela Merisija da Caravaggia (1571-1610) in njegovih naslednikov. Ta edinstvena razstava, kot so jo označili prireditelji, bo na ogled do 8. maja v Narodni galeriji antične umetnosti v Palazzo Barberini.
Minuli konec tedna svoja vrata odprl Art Cologne
10. 11. 1998 11.27
V nemškem Koelnu so minuli konec tedna odprli enega največjih sejmov sodobne umetnosti na svetu Art Cologne. Na sejmu 220 galerij iz 22 držav do 15. novembra predstavlja umetniška dela vse od ekspresionistov Joepha Beuysa in Antonia Tapiesa dalje, kot tudi številne fotografije od Aleksandra Rodčenka do Roberta Doisneauja. Med najsodobnejšimi umetniki so najbolje predstavljeni Nemci Joseph Beuys, Georg Baselitz in Emil Schumacher ter Španca Antoni Tapies in Eduardo Chillida. Sodobnemu kiparstvu je na sejmu namenjena posebna sekcija, v tem okviru razstavlja svoja dela 36 umetnikov.
Van Gogh in Seurat prestara, da bi ostala v muzeju MoMA
04. 11. 1998 11.54
Po dve deli slikarjev Van Gogha in Seurata so morali nedavno umakniti iz Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, in sicer predvsem zaradi spoštovanja načel ustanoviteljice, soproge ameriškega magnata Rockefellerja, da naj bi muzej predstavljal izključno moderna umetniška dela. Van Goghovi sliki so preselili v newyorški muzej Metropolitan, Seuratovi pa v Umetniški inštitut v Chicagu. Po napovedih naj bi muzej MoMA v bližnji prihodnosti muzeju Metropolitan prodal tudi dela Paula Cezanna in Pabla Picassa.
Novost v Sloveniji: Svetovni grafični festival
29. 10. 1998 13.16
Od 10. novembra do 20. decembra bo Slovenija gostila svetovne ustvarjalce grafične umetnosti in njihova umetniška dela na novi prireditvi, poimenovani Svetovni grafični festival. Na sedmih prizoriščih - v Škofji Loki, Slovenj Gradcu, Mariboru, Celju, Metliki, Rogaški Slatini in Ljubljani - si bo moč ogledati kreativno bero tega desetletja več kot 250 umetnikov iz 51 držav, od Argentine, Bosne in Hercegovine, Avstralije, Češke, Nizozemske do Hong Konga, Koreje, Japonske in Latvije.
V Puškinovem muzeju na ogled največji slikarski mojstri
01. 08. 1998 13.15
Ob 100. obletnici Puškinovega muzeja lepih umetnosti so v petek v Moskvi postavili na ogled več kot 60 mojstrovin iz najuglednejših muzejev širom sveta. Umetniška dela Rembrandta, Van Gogha, Matissa in Picassa je med drugim posodil francoski Louvre, galerija Tate in Britanska kraljeva akademija, Metropolitanski muzej in Muzej sodobne umetnosti v New Yorku, madridski Prado, Vatikanski muzej in španski muzej Salvadorja Dalija. Na ogled bodo tudi dela ruskih slikarjev Maleviča in Kandinskega.
Vittorijeva skulptura prodana za 2,8 milijona mark
09. 07. 1998 11.35
Ponovno odkrita skulptura italijanskega kiparja Alessandra Vittorie (1525-1608) je na nedavni dražbi v londonski avkcijski hiši Christie's dosegla najvišjo ceno. Bronasti kip Svetega Sebastjana, ki velja za mojstrovino manierizma, je neki neimenovani ponudnik kupil za okoli 2,8 milijona mark. Po navedbah hiše Christie's je bil 54 cenimetrov velik kip svetnika model za druga umetniška dela. Dediči lastniške družine dolgo časa niso vedeli, kakšna je prava vrednost dela, saj so menili, da gre za kopijo.
Metropolitanski muzej dobil v dar zbirko umetniških del
06. 05. 1998 18.09
Newyorški Metropolitanski muzej umetnosti je te dni podedoval najmanj 300 milijonov dolarjev vredno pomembno zbirko umetniških del evropskih slikarjev 20. stoletja, je danes poročal The New York Times.
Končno čas za umetnost: Razstava na avtocestah
06. 05. 1998 09.24
Prvič po dolgem času bodo imeli številni Nizozemci spet čas, da si bodo lahko brez naglice ogledali umetniška dela. Na desetih avtocestah, kjer se najpogosteje oblikujejo zastoji, bodo ta teden na ogled abstraktni objekti velikega formata, delo umetnice Trene Friend. Namen projekta "umetnost za zastoje" je pritegniti tudi tiste ljudi, ki se za umetnost manj zanimajo. Nizozemsko združenje za varnost v prometu se ne boji, da bi utegnila umetniška dela preveč odvrniti pozornost voznikov in bi s tem postala tveganje za varnost. Promet na teh mestih namreč večinoma poteka le zlagoma.
Skupinska razstava mednarodnih umetnikov v Galeriji Škuc
03. 02. 1998 18.01
V Galeriji Škuc bodo jutri odprli skupinsko razstavo osemnajstih mednarodnih umetnikov z naslovom Do it. Razstavo je leta 1993 zasnoval Hans-Ulrich Obrist, predstavnik nove generacije poznavalcev in organizatorjev sodobne likovne umetnosti v Evropi, skupaj s francoskima umetnikoma Bertrandom Lavierjem in Christianom Boltanskim.
Rusi spreminjajo svoje običaje
24. 11. 1997 10.49
Osebje moskovskega letališča je, da bi poenostavilo dosedanji strog postopek, prenehalo spraševati potnike, ki zapuščajo Rusijo, o višini vsote denarja, ki jo imajo pri sebi. Doslej je namreč moral vsak potnik izpolniti obrazec, v katerega je vpisal, koliko denarja bo nesel iz države. Po novem v večini primerov to ne bo več potrebno, razen za tiste, ki bodo imeli pri sebi več kot 500 dolarjev gotovine. Slednji bodo potrebovali bančno dokazilo o izvoru denarja. Tudi potniki, ki bodo imeli umetniška dela in druge dragocenosti, bodo dolžni izpolniti omenjeni obrazec. Dosedanji način je bil za marsikatere prava nočna mora, saj so potrebovali ogromno časa, da so izpolnili potrebne obrazce.