umetnik
Monografija D. Prelovška Plečnikova sakralna umetnost
08. 04. 1999 17.55
V zajetni monografiji z naslovom Plečnikova sakralna umetnost si je dr. Damjan Prelovšek zastavil več ciljev: najprej odpreti nov pogled na - po prepričanju avtorja - najpomembnejši del ustvarjanja enega najpomembnejših arhitektov tega stoletja Jožeta Plečnika (1872-1957), predstaviti čim večji del njegove sakralne umetnosti - ne le Plečnikove cerkve, ampak tudi kapelice, oltarje, liturgično posodje itd. ter nenazadnje, na primerih gradenj na Dunaju, v Pragi in drugje dokazati, da je bilo Plečnikovo ustvarjanje v prvih desetletjih ''avantgardno v evropskem in svetovnem merilu'', izhajajoč iz današnje perspektive konca stoletja pa ''poduhovljeno ustvarjanje v arhitekturi Plečnika postavlja zunaj običajnih pojmovanj o smereh arhitekture v tem stoletju za enega svetovnih arhitektov.''
Podelili Goethejeve medalje 1999
23. 03. 1999 14.02
Goethejev institut iz Weimarja je tudi letos podelil Goethejeve medalje za prispevek k mednarodni kulturni izmenjavi in k negovanju nemškega jezika na tujem. Dobili so jo izraelski umetnik Dani Karavan, ki je v več nemških mestih postavil skulpture s temo holokavsta in strpnosti, župan Palerma Leoluca Orlando, ki je posredoval za ohranitev lokalnega oddelka Goethejevega instituta, romunski zunanji minister Gabriel Plesu, češki pesnik Jiri Grusa, podpisnik listine 77, in francoski pisec Michel Bataillon.
Opera Teorettikka internettikka ali Štromajer poje teorijo interneta
19. 03. 1999 19.15
Že po naslovu nadvse nenavaden dogodek, je v ljubljanski Operi SNG zbral lepo število radovednežev, med katere so se pomešali umetniki in pripadniki slovenske internet generacije.
Andy Warhol je bil avtist
18. 03. 1999 08.01
Oče pop arta in znani umetnik Andy Warhol je po mnenju priznane britanske psihiatrinje bolehal za avtizmom, duševno motnjo skrajne zaprtosti vase in odklanjanja stikov z drugimi. Direktorica vodilnega britanskega diagnostičnega centra za to motnjo Eliot House, Judith Gould ocenjuje, da je kar neverjetno, kako veliko Warholovih del je značilnih za avtiste. Kot primere je navedla družbeno nesprejemljivost, enoličnost, minimalno uporabo besed in obsedenost s podrobnostmi. Gouldova ob tem poudarja, da je avtizem pogosto povezan z velikim talentom, včasih tudi z umetniškim genijem.
V Rotterdamu velika retrospektiva Pabla Picassa
14. 03. 1999 19.05
Likovno razstavišče v Rotterdamu je v čast Pablu Picassu pripravilo veliko razstavo z naslovom Umetnik stoletja. Obiskovalci si bodo lahko do 4. julija ogledali 86 slik, 250 skic, nekaj keramik in fotografsko zbirko španskega umetnika. Razstava, ki so jo odprli včeraj, bo po 32 letih na Nizozemskem prvič ponudila pregled obsežnega Picassovega opusa.
Predavanje Edija Muke: Permanentna nestabilnost
11. 03. 1999 16.31
V okviru niza predavanj s področja sodobne umetnosti pod skupnim naslovom Geopolitika in umetnost bo danes, ob 20. uri v ljubljanski galeriji Škuc, nato pa 12. marca ob 19. uri še v galeriji sodobne umetnosti v Celju predaval Edi Muka, umetnik, kustos in profesor na Akademiji za likovno umetnost v Tirani. Naslov predavanja bo Permanentna nestabilnost.
Umrl japonski fotograf Hiroši Hamaja
08. 03. 1999 18.54
Priznani japonski fotograf Hiroši Hamaja, ki se je med drugim uveljevil s fotografijami demonstracij, je v starosti 83 let umrl minulo soboto v Tokiu, je danes sporočila njegova družina. Umetnik je bil znan po slikah pokrajin in običajev v osrednji Japonski.
Umrl je hrvaški igralec Mladen Šerment
05. 03. 1999 15.45
V Zagrebu je v 79. letu starosti umrl hrvaški dramski umetnik Mladen Šerment. Od doyena hrvaškega gledališča se bodo poslovili v ponedeljek. Šerment se je rodil leta 1920 v Zagrebu, kjer je obiskoval igralsko šolo. Po končani Benešičevi igralski šoli je nastopal v zagrebškem Hrvaškem narodnem gledališču, v mestnem gledališču Komedija in dramskem gledališču Gavella. V slednjem je pokojni igralec nastopal vse do upokojitve in v tem gledališču ustvaril svoje najznačilnejše vloge v delih Miroslava Krleže, Ranka Marinkoviča, Tituša Brezovaškega, Moliera in drugih. Širše občinstvo si je Šermenta zapomnilo po vlogah v televizijski seriji Gruntovčani in v filmu Svojega telesa gospodar, kjer je govoril v kajkavskem narečju.
Cronenberg bo vodil žirijo na 52. festivalu v Cannesu
26. 02. 1999 18.45
Kanadski režiser David Cronenberg bo vodil žirijo na letošnjem 52. filmskem festivalu v Cannesu, je sporočilo v četrtek v Parizu vodstvo festivala.
Osrednja proslava ob kulturnem prazniku in podelitev Prešernovih nagrad
08. 02. 1999 13.46
V Ljubljanskem Cankarjevem domu je bila sinoči ob 20. uri osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika. Slavnostna govornica je bila arhitektka Meta Hočevar, ki je lani prejela veliko Prešernovo nagrado za svoj bogati gledališki opus. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jože Kušar je letošnjim nagrajencem izročil najvišja državna priznanja na področju kulture.
Sprejem ministra Školča za Prešernove nagrajence
05. 02. 1999 17.44
Minister za kulturo Jožef Školč je danes v Mali galeriji v Ljubljani priredil skromen sprejem za letošnje Prešernove nagrajence in nagrajence Prešernovega sklada.
V Rimu odprli nov muzej
03. 02. 1999 10.07
V središču Rima so z razstavo Mojstrovine iz 16. do 18. stoletja odprli nov muzej Museo al Corso. V središču razstave, ki bo na ogled do 31. marca, sta dve oljni slikariji velikega formata Tomassa Luinija, imenovanega tudi Caravaggino, ki ju je umetnik ob začetku 17. stoletja ustvaril na usnju. Muzej ima v lasti tudi zbriko vrednih priložnostnih kovancev, ki so jih v Vatikanu skovali ob odprtju pomembnih sakralnih objektov. Obiskovalce pa naj bi pritegnila ''virtualna dvorana'', kjer je na ogromnem monitorju moč videti sicer za javnost nedostopen interier sosednje Palazzo Sciarra.
Častni znak svobode RS Francisu Burkhardtu za predstavitev Plečnika
25. 01. 1999 11.04
Predsednik Republike Milan Kučan je s častnim znakom svobode Republike Slovenije za zasluge pri predstavitvi del arhitekta Jožeta Plečnika na svetovnem kulturnem prizorišču in s tem za prispevek k prepoznavanju slovenske ustvarjalnosti odlikoval Francisa Burkhardta. Odlikovanje bo predsednik države vročil na slovesnosti v predsedniški palači to sredo, 27. januarja, ob 13. uri.
Pozna Renoirjeva dela na ogled v Rimu
20. 01. 1999 18.45
Marca bodo v Rimu odprli razstavo 50 slik in risb, ki jih je Renoir ustvaril v zadnjih letih svojega življenja. Razstava bo pokrila obdobje od leta 1887 naprej, ko je impresionistični umetnik zaradi kroničnega revmatizma ostal v kraju Cagnes sur Mer, kjer je leta 1919 tudi umrl. Med deli, ki bodo razstavljena v Museo del Risorgimento, sta tudi Dvojna oljka in Velike plavalke. Večino del bo za razstavo posodil Renoirjev muzej v Cagnesu, ostala pa prihajajo iz newjorškega muzeja Metropolitan, londonske National Gallery in Ermitaža iz Sankt Peterburga. Razstava bo odprta od 13. marca do 4. julija.
Digitalne slike Bojana Štoklja v Bežigrajski galeriji
05. 01. 1999 13.48
V Bežigrajski galeriji v Ljubljani bodo jutri, pozno popoldne odprli razstavo digitalnih slik Bojana Štoklja z naslovom Popotovanje okrog sveta - Mc Donald's kot narava. Razstava bo na ogled približno mesec dni, do 4. februarja, najznačilnejše primere umetnikovih računalniških grafik pa si je mogoče ogledati tudi v okviru razstave Tour Around the World na <A HREF = HTTP://www.ljudmila.org/worldtour TARGET=_BLANK>internetu</A>.
Umrl španski slikar Jose Vela Zanetti
05. 01. 1999 10.41
V mestu Burgos je v starosti 85 let včeraj umrl španski slikar Jose Vela Zanetti. Kot je sporočila ustanova, ki jo je ustanovil umetnik, je Vela Zanetti podlegel posledicam poškodb ob padcu v svojem stanovanju pred petimi dnevi. Vela Zanetti si je ime ustvaril predvsem s stenskim slikarstvom v Združenih državah in Latinski Ameriki. Njegovo najbolj znano delo je stenska slikarija na sedežu Združenih narodov v New Yorku z naslovom Boj ljudi za svobodo. Slikarijo so restavrirali šele pred kratkim, ob 50-letnici Deklaracije ZN o človekovih pravicah. Za časa Francove diktature v Španiji med letoma 1939 in 1975 je Zanetti več let preživel v izgnanstvu v Dominikanski republiki in Mehiki.
Leipziški obelisk bitki narodov v Christovi preobleki?
26. 12. 1998 12.05
Združenje prijateljev leipziškega spomenika bitki narodov leta 1813 - ko so avstrijska, pruska, ruska in švedska vojska družno porazile Napoleona - je prosilo ameriškega umetnika Christa, naj ''obleče'' njihov obelisk, piše leipziški časnik Volkszeitung. S tem želijo po besedah predsednika združenja Stephana Seegera opozoriti na pomilovanja vredno stanje spomenika, okrog katerega redno korakajo desničarski skrajneži, in mu vrniti nekdanji blišč. Christov menedžer Wolfgang Volz naj bi po pisanju časnika pokazal zanimanje za naročilo, in sicer z besedami ''nikoli ne reči nikoli''. Umetnik Christo Javacheff je od leta 1986, ko je ''zavil'' prvo stavbo, švicarski muzej, zaslovel še s podobnimi projekti na desetih slavnih zgradbah, med njimi pariškim mostom Pont-Neuf. Pred dvema letoma sta s soprogo Jeanne-Claude s 100.000 kvadratnih metrov veliko 62-tonsko posrebreno ponjavo prekrila berlinski Reichstag, nedavno pa je zavil 178 dreves v švicarskem Riehnu.
Četrt stoletja Pilonove galerije
18. 12. 1998 16.55
V Ajdovščini bo danes praznik likovne kulture. Občina bo slovesno proslavila četrt stoletja od ustanovitve Pilonove galerije. Galerijo so poimenovali po ajdovskem rojaku in eni vodilnih osebnosti slovenskega ekspresionizma v likovni umetnosti Venu Pilonu (1896-1970). Ob tej priložnosti bodo v galeriji, ki jo vodi dr. Irene Mislej, odprli razstavo 25 grafik Danila Jejčiča.
Bosanski umetnik Safet Zec se predstavlja v Ljubljani
09. 12. 1998 13.29
Petinpetdesetletni bosanski slikar in grafik Safet Zec, ki od leta 1992 živi v Italiji, se od danes do 24. januarja v Ljubljani predstavlja s skupno 98 slikami, grafikami in risbami, nastalimi v zadnjih šestih letih, in to kar v dveh galerijah, v gradu Tivoli in Cankarjevem domu.
Pregledna razstava Jožeta Šajna v galeriji Rika Debenjaka
01. 12. 1998 15.08
V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu bodo v petek, 4. decembra, ob 18.30 odprli pregledno likovno razstavo 62-letnega slikarja Jožeta Šajna iz Ilirske Bistrice. Umetnik se bo predstavil z okrog 80 slikami. Razstava bo odprta do 24. decembra.
Multimedijski performans PA-RA
01. 12. 1998 14.53
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo 4. decembra premierno, nato pa še 5., 10., 11. in 12. decembra uprizorili multimedijski performans z naslovom PA-RA v soprodukciji Inštituta Egon March in Cankarjevega doma. Projekt so predstavili danes, pri njem pa se je združila mednarodna umetniška zasedba - plesalka in koreografinja Dragana Cukavac (Nemčija), glasbenika Margrit Rieben (Švica) in Dirk Bruinsma (Nizozemska), plesalka in koreografinja Mateja Bučar, igralka Damjana Černe in multimedijski umetnik ter avtor predstave Marko Košnik.
Zvest Apollonio se predstavlja v Švici
23. 11. 1998 15.37
Slovenski slikar Zvest Apollonio se tačas predstavlja v Švici, kjer bo v centru Y-Parc v kraju Yverdon-les-Bains do 11. decembra na ogled razstava njegovih slik novejšega datuma.
Nikolaj Pirnat v Ljubljani
20. 11. 1998 15.49
Minuli teden so v Jakopičevi galeriji, ob petdeseti obletnici smrti Nikolaja Pirnata, odprli spominsko razstavo izbranih del enega najizrazitejših predstavnikov predvojne slovenske umetnosti.
Dunajčan West dobitnik ene najbogatejših umetnostnih nagrad
20. 11. 1998 09.51
Dunajski umetnik Franz West je letošnji dobitnik ene najbogatejših nagrad na svetu, s čekom za 200.000 mark pospremljene nagrade Wolfganga Hahna, ki jo podeljuje Združenje sodobne umetnosti Ludvikovega muzeja v Kölnu. 51-letni Dunajčan je nagrado osvojil s postavitvijo stotih stolov in 25 miz, naslovljeno Menza, ki bo v kavarni Ludvikovega muzeja poslej služila javni rabi. Franz West je muzeju posodil tudi 3,6-metrski roza kip v obliki klobase, ki jo ga zlobneži že krstili za (dobičkonosno) Viagro.
Slike Predraga Hegedueša v društveni galeriji
16. 11. 1998 17.47
V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) na Komenskega 8 bodo jutri, 17. novembra, ob 18. uri odprli razstavo najnovejših del akademskega slikarja Predraga Hegedueša.
Politične voodoo lutke uspešnica v Zagrebu
23. 10. 1998 07.52
Hrvaški umetnik Srečko Strahinja, ki je na letni razstavi v Zagrebu razstavil voodoo lutke s podobami hrvaškega predsednika Franje Tuđmana in nekaj hrvaških ministrov, zaradi izrednega uspeha razmišlja o množični proizvodnji. Na razstavi je namreč prodal vse lutke s podobo predsednika, pa tudi finančnega ministra Borisa Škegra. Prodal jih je 50, podaril pa vsaj še 100.
Slike in risbe Todorčeta Atanasova v galeriji Ilirija
07. 10. 1998 10.24
Pod pokroviteljstvom veleposlaništva Republike Makedonije v Ljubljani in v sodelovanju s kulturnim društvom Makedonija bodo v galeriji Ilirija drevi, 7. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Todorčeta Atanasova.
Mednarodna razstava risbe Moja Altamira v galeriji Tivoli
28. 09. 1998 13.19
Mednarodni grafični likovni center (MGLC) bo v galeriji Tivoli drevi ob 20. uri odprl mednarodno razstavo risbe v prostoru z naslovom Moja Altamira avtorice Brede Škrjanec.
Slike Ludvika Pandurja od danes na Institutu Jožef Stefan
28. 09. 1998 10.28
Na Institutu Jožef Stefan bodo danes, 28. septembra, ob 15. uri odprli razstavo najnovejših slikarskih del Ludvika Pandurja.
Dragan Živadinov uspešno opravil vaje za kozmonavta
22. 09. 1998 09.44
V dunajskem tehniškem muzeju je bila zvečer predstavitev 16 kandidatov iz 13 evropskih držav, ki so sodelovali na dvotedenskih vajah za kozmonavte v Rusiji. Vseh 16 kandidatov tretjega izbora vesoljcev v načrtu West in Space (West v vesolju) je vajo uspešno opravilo, med njimi tudi slovenski umetnik Dragan Živadinov.