umetnikov
Festival Mladi levi - pogovor o gostujočih umetnikih
28. 08. 2000 00.00
Pomemben, čeprav manj opazen del 3. mednarodnega festivala gledališča in plesa Mladi levi, ki se je zaključil včeraj, so bile tematske okrogle mize ter delovna srečanja producentskih mrež. Prireditelj Mladih levov, zavod Bunker, je član dveh mednarodnih mrež (DBM in Junge Hunde), okrogli mizi - bili sta v torek in v sredo - pa je usmeril v pogovor o delovanju in izkušnjah gostujočih umetnikov, o praksi, ki v svetu gledališča in plesa že dalj časa pomeni enega bistvenih elementov mednarodnega sodelovanja v kulturi. Sodelujoči na pogovoru, umetniki, ki ustvarjalno delujejo v drugih okoljih, umetniški vodje plesnih in gledaliških centrov, producenti prireditev in člani mrež ter predstavniki slovenskega ministrstva za kulturo, so med drugim ugotovili, da bi morali v Sloveniji še bolj spodbujati tako sodelovanje in da bi bilo za to potrebno več podpore osveščene kulturne politike.
Dolga noč berlinskih muzejev
27. 08. 2000 00.00
V Berlinu je v noči na nedeljo potekala "dolga noč berlinskih muzejev", v okviru katere je bilo odprtih približno 100 berlinskih kulturnih ustanov, ki jih je obiskalo več deset tisoč ljudi. Muzeje in galerije v različnih delih berlinske prestolnice so povezovali avtobusi, ki so vozili do druge ure zjutraj. Največ ljudi je po ocenah prirediteljev obiskalo razstavo del sodobnih umetnikov v zgradbi nemškega parlamenta, v okviru katere si lahko ljudje tudi danes do 22. ure pod vodstvom ogledajo tudi veliko dvorano in prostore strank, ki sicer niso odprti za javnost. Številne kulturne ustanove so v "dolgi noči" sodelovale prvič, med njimi tudi najmlajši berlinski muzej Vitra design, ki so ga odprli julija.
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
V Sydneyju najavili 18-dnevno zabavo
16. 08. 2000 00.00
Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyju obljubljajo za čas iger (od 15. septembra do 1. oktobra) velikansko brezplačno zabavo. V središču mesta in na njegovem obrobju bodo na šestih mestih neprestano potekali koncerti in druge prireditve. Župan Sydneyja Frank Sartor je govoril kar 18-dnevnem karnevalu in Sydney naj bi postal v tem času svetovna metropola zabave. Prireditelji računajo, da se bo "karnevala" udeležilo okrog osem milijonov zabave željnih ljudi.
Slovenski umetniki 35 let v Grožnjanu
13. 08. 2000 00.00
V Grožnjanu bodo v petek, 18. avgusta, odprli razstavo Slovenski umetniki 35 let v Grožnjanu. Z razstavo slovenskih likovnih umetnikov želijo Grožnjanci, domačini, umetniki in kulturniki, zaznamovati pionirsko navzočnost v novodobnem Grožnjanu - mestu umetnikov. Ob razstavi v Umetniški galeriji bo izšla tudi publikacija Grožnjanska kronika, Slovenci v mestu umetnikov 1965-1995. Razstava bo odprta do 31. avgusta.
Umetniki želijo ustanoviti bienalno združenje
06. 08. 2000 16.04
Umetniki in kuratorji iz vsega sveta so v nemškem mestu Kassel sklenili dogovor o ustanovitvi mednarodnega bienalnega združenja, ki naj bi med drugim skrbelo za kakovost vseh bienalnih razstav sodobne umetnosti, je povedal vodja kasselskega muzeja Fridericianum Rene Block. Združenje bi v prihodnje tudi poskrbelo, da bi se vse svetovne bienalne razstave časovno uskladile. Predstavniki 13 držav, ki organizirajo bienalne razstave, so na srečanju razpravljali tudi o vlogi umetnikov na teh razstavah.
Festival Mladi levi 2000
03. 08. 2000 13.35
Od 19. do 27. avgusta bo v Ljubljani III. mednarodni festival gledališča in plesa Mladi levi 2000. Na glavnem festivalskem prizorišču stare mestne elektrarne na Kotnikovi ulici v središču mesta, v gledališču Glej in pred kavarno Pločnik se bodo zvrstile žanrsko zelo različne predstave, od plesnih in gledaliških do cirkuških, glasbenih in multimedijskih. V devetih dneh organizator festivala, zavod Bunker, napoveduje predstavitev trinajstih skupin in posameznikov oziroma skupno 22 festivalskih dogodkov. Festival bo odprla madžarska skupina Cinetrip z multimedijskim dogodkom, mešanico ''koncerta, filmske projekcije, zabave in eksplozije luči''.
Festival Mladi levi 2000
03. 08. 2000 00.00
Od 19. do 27. avgusta bo v Ljubljani III. mednarodni festival gledališča in plesa Mladi levi 2000. Na glavnem festivalskem prizorišču stare mestne elektrarne na Kotnikovi ulici v središču mesta, v gledališču Glej in pred kavarno Pločnik se bodo zvrstile žanrsko zelo različne predstave, od plesnih in gledaliških do cirkuških, glasbenih in multimedijskih. V devetih dneh organizator festivala, zavod Bunker, napoveduje predstavitev trinajstih skupin in posameznikov oziroma skupno 22 festivalskih dogodkov. Festival bo odprla madžarska skupina Cinetrip z multimedijskim dogodkom, mešanico ''koncerta, filmske projekcije, zabave in eksplozije luči''.
Srečanje združenj plastičnih umetnosti
24. 07. 2000 09.17
V Beogradu bo do 31. julija potekalo prvo srečanje društev za plastične umetnosti iz jugovzhodne Evrope. Kulturno prireditev organizira Srbsko društvo za plastične umetnosti (ULUS), njen namen pa je omogočiti izmenjavo mnenj o življenjskih in delovnih pogojih za umetniško ustvarjanje v tem delu Evrope, je na novinarski konferenci pojasnil predsednik ULUS Dragoslav Krnajski. Dodal je, da je ULUS udeležence srečanja pozval, naj podarijo umetniška dela, ki jih bodo razstavili v eni izmed beograjskih galerij, dobiček od prodaje pa bodo namenili v človekoljubne namene. Srečanja se bodo udeležili predstavniki umetniških združenj iz Bolgarije, BiH, Grčije, Makedonije, Romunije, Bolgarije, Turčije in Črne gore. Hrvaška je sodelovanje zavrnila, medtem ko predstavniki Albanije, Slovenije in Madžarske na vabilo niso odgovorili. ULUS je bil ustanovljen že leta 1919 z namenom začite neodvisnih umetnikov. Društvo danes s pomočjo sredstev ZRJ organizira približno štirideset razstav po srbskih galerijah, predvsem v Beogradu.
Zastave - skupni razstavni projekt
15. 07. 2000 16.51
V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) so odprli razstavo Zastave, ki sodi v okvir tradicionalnega sodelovanja med Italijo, Avstrijo in Slovenijo v okviru IntArta. Deset likovnih umetnikov iz omenjenih dežel je temo - zastavo - obdelalo tako na klasičen način in formatu primerni likovni podobi kot na način sodobne prostorske instalacije. Zveza društev je sodelujoče umetnike izbrala skupaj s sodelavci Centra Friulani Arte Plastiche iz Vidma ter Kunstvereina iz Celovca.
Umetniški festival ''Z 2000''
14. 07. 2000 16.04
S festivalom ''Z 2000 - položaj mlade umetnosti in kulture'' želi Berlinska akademija umetnosti pripraviti obsežen pregled umetniške scene ob začetku novega tisočletja. Od 15. julija do 20. avgusta bo tako 400 umetnikov iz vsega sveta predstavilo svoja dela na področju gledališča, plesa, glasbe, upodabljajoče umetnosti, literature in designa. S sedmimi razstavami in stotimi prireditvami želi festival prispevati k spoznavanju različnih umetnikov - od ustvarjalcev grafitov iz Ria de Janeira do plesalcev iz vzhodne Evrope.
Razstava Inteligenca roke - od Picassa do Beuysa
13. 07. 2000 17.48
Na goriškem gradu bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo Inteligenca roke - od Picassa do Beuysa. Osnovna misel razstave je prikazati razvoj likovne umetnosti in nastajanje umetniškega dela skozi razvoj risbe. Gre za risbe velikih umetnikov od leta 1945 do leta 1999. Razstavljenih je več kot 140 risb več kot sto likovnikov. Kurator razstave dr. Peter Weimar je med velikane 20. stoletja v likovni umetnosti uvrstil tudi tri slovenske umetnike, in sicer Zorana Mušiča, Janeza Bernika in Andreja Jemca, ki so na razstavi prisotni s svojimi risbami. Razstava bo na ogled do 30. septembra.
Umetniki za obnovo mostarskega mostu
12. 07. 2000 18.23
Graški Cultural City Network (CCN) pripravlja mednarodni kulturni projekt, katerega cilj je izgradnja novega mostu v Mostarju. K sodelovanju je CCN povabil dvanajst umetnikov in srednje in Jugovzhodne Evrope, ki bodo na temo Most, reka, meje pripravili makete novega mostu, ki bo zamenjal kulturno znamenitost, porušeno leta 1993 med vojno v BiH. Projekt bo 13. avgusta odprl visoki civilni predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritsch.
6. gledališka prireditve Meja na reki
12. 07. 2000 14.55
Dvojezične gledališke prireditve Meja na reki - Grenze im Fluss bodo v obmejnih in sosednjih mestih Gornja Radgona (Slovenija) in Bad Radkersburg (Avstrija) letos od 16. do 30. julija potekale že šestič. Tema letošnjih meje presegajočih gledaliških prireditev je Zadnja postaja. Hrepenenje! Sodelovalo bo več mednarodnih umetnikov, med drugim Erika Pluhar, Miguel Herz Kestranek, Cornelia Koendgen, Hans Piesbergen, Ernst Konarek, Zazie de Paris, Janez Škof, Boris Ostan, Jette Ostan Vejrup, Saša Pavček, Maja Novak in Jovita Dermota. Program obsega gledališke produkcije, gledališka gostovanja, literarne večere in matineje, koncerte, poseben program za otroke, skupinsko razstavo in simpozij.
Gledališki festival Meja na reki
11. 07. 2000 14.02
V Gornji Radgoni in avstrijski Radgon se bo letos že šestič odvijal avstrijsko-slovenski gledališki festival <I>Meja na reki</I>. Naslov letošnje prireditve, ki bo potekala od 16. do 30. julija, <I>je Zadnja postaja: Hrepenenje</I>, ki opozarja na sosednji regiji, ki sta ločeni, a vendarle povezani.
Razstava najnovejših v umetnosti
10. 07. 2000 15.35
Berlinska akademija za umetnost bo v prihodnjem tednu priredila pet tednov trajajočo razstavo najnovejših smernic na mednarodni umetniški sceni z naslovom Z 2000 - položaji mlade umetnosti in kulture. Na festivalu se bo od 15. julija do 20. avgusta na sedmih razstavah in približno 100 drugih prireditvah predstavilo približno 400 umetnikov z vsega sveta s področja gledališča, plesa, glasbe, književnosti, upodabljajoče umetnosti in oblikovanja. Vodja festivala Christian Kneisel je povedal, da želijo prireditelji zagotoviti prostor za izmenjavo umetnikov različnih usmeritev in žanrov. Poleg svetovnih zvezd mlade umetniške scene se bodo predstavili predvsem mladi evropski umetniški ustvarjalci.
Slikarska kolonija Izlake-Zagorje
10. 07. 2000 09.20
V Medijskih toplicah se danes začenja že 37. slikarska kolonija Izlake-Zagorje. Njeni pripravljalci se radi pohvalijo, da sodijo med pionirje tovrstnih srečevanj umetnikov, predvsem slikarjev, na Slovenskem. Letos so na desetdnevno intenzivno ustvarjanje povabili deset slikarjev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Srbije. To so Igor Banfi, Rudi Benetik, Martin Bizjak, Stane Jarm, Goce Kalajdžiski, Janez Knez, Milan Rijavec, Tone Seifert, Helena Šipek, Zdravko Vajagič in Peter Vernik. Desetdnevni dogodek organizira in financira občina Zagorje oziroma svet slikarske kolonije, ki ga od leta 1965 vodi prof. Nande Razboršek, ''duhovni'' vodja kolonije, umetniški vodja kolonije pa je akademski slikar Nikolaj Beer.
UNIMA 2000
03. 07. 2000 12.19
V nemškem Magdeburgu je bil med 24. junijem in 2. julijem XVIII. svetovni lutkovni festival in kongres nevladne organizacije UNIMA, ki združuje lutkovne umetnike in ljubitelje lutkarstva z vsega sveta. Iz Slovenije sta se dogodkov udeležila generalni sekretar slovenskega centra UNIMA Robert Waltl in član izvršilnega odbora svetovnega centra UNIMA v prejšnjem obdobju prof. Edi Majaron.
Razstava likovnih del v Mariboru
30. 06. 2000 14.18
Podpredsednik Slovenske izseljenske matice (SIM) Peter Kovačič Peršin bo drevi ob 19. uri v razstavnem salonu mariborskega Rotovža odprl razstavo likovnih del, nastalih na pravkar končani koloniji, ki jo je SIM v okviru Srečanja v moji deželi 2000 organizirala za slovenske umetnike po svetu.
Zbirka Arteast 2000+ na Metelkovi
25. 06. 2000 14.56
V novih muzejskih prostorih na Metelkovi 22 v Ljubljani so sinoči odprli razstavo novonastajajoče mednarodne zbirke umetniških del z naslovom Arteast 2000+. Kustosinja razstave je Zdenka Badovinac, direktorica ljubljanske Moderne galerije, njeni svetovalci pa Viktor Misiano, Piotr Piotrowski, Harald Szemann in Igor Zabel. Razstava je, tako kot evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3, odprta do 24. septembra.
Razstava slik Jadrana Lenarčiča
25. 06. 2000 12.05
V piranski galeriji Meduza 2 bo v okviru 7. mednarodnega simpozija o robotski kinematiki drevi ob 21.30 otvoritev razstave slik Jadrana Lenarčiča. Razstavljene bodo slike v mešani tehniki na platnu ali papirju, ki se motivno navezujejo na materialno in duhovno obličje Mediterana.
Manifesta 3 uradno odprta
24. 06. 2000 16.19
Pred Mednarodnim grafičnim likovnim centrom v parku Tivoli v Ljubljani so opolnoči tudi uradno odprli evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3. O letošnji največji tovrstni likovni prireditvi v Evropi, na kateri se predstavlja 59 v glavnem še neuveljavljenih umetnikov mlajše generacije z različnih koncev celine, so umetnike, kustose, likovne kritike, novinarje in druge goste nagovorili predsednik nacionalnega odbora Manifeste 3 Jožef Školč, minister za kulturo Rudi Šeligo in predsednik mednarodnega odbora Manifeste 3 Henry Meyric Huges.
Evropska glasbena noč v Ljubljani
24. 06. 2000 13.28
V ljubljanski Operi bo danes ob 14. uri otvoritvena slovesnost drevišnje Evropske glasbene noči. Na koncertu za povabljene goste z naslovom Pesmi Evrope bo basbaritonist Marcos Fink pel samospeve slovenskih in tujih skladateljev ter slovenske ljudske pesmi, na klavirju ga bo spremljala Nataša Valant. Od 15. do 24. ure bo v operni hiši nato potekalo ''popotovanje skozi glasbo in poezijo Homerja do današnjih dni''. Evropska glasbena noč v Ljubljani bo imela štiri dele. Koncerti bodo potekali pod tematskimi sklopi Od Homerja do polifonije, Od renesanse do opere, Narava in melanholija ter Iz preteklosti v sedanjost. Osemurno popotovanje skozi glasbo in poezijo bo sooblikovalo kar 58 umetnikov iz 18 držav Evrope. To bo druga Evropska glasbena noč. Gre za projekt francoske slikarke Agnes Winter, ki si prizadeva za osveščanje o pestrosti, raznolikosti in bogastvu kultur v Evropi.
Incident ob začetku Manifeste
23. 06. 2000 14.29
Na včerajšnji novinarski konferenci je Igor Zabel, koordinator Manifeste 3, predstavil kustose - Oleja Boumana, Francesca Bonamija, Mario Hlavajovo in Kathrin Rhomberg - te prireditve in predsednika Mednarodnega odbora Manifeste Henrya Meyrica Hugesa. Med njegovim pozdravnim govorom pa je predstavitev dela zadnjega leta prekinila akcija umetnikov Alexandra Brenerja in Barbare Schurz, ki sta s črnim sprejem na filmsko platno zapisala Demolish Neoliberalist multiculturalist art-sistem now! in Forget Europa!, ter tako Cankarjevemu domu, ki je glavni producent prireditve povzročila za 15.000 nemških mark škode.
MSE-projects v Galeriji Škuc
22. 06. 2000 18.34
V Galeriji Škuc so pripravili spremljevalni program MSE-projects (Middle-South-East Projects). Projekt podpira izmenjavo in medgalerijsko sodelovanje med Galerijo Škuc ter partnerji iz Budimpešte, Gradca, Sarajeva, Zagreba in Bologne, vključuje pa srečanja, ki so namenjena izmenjavi informacij, predavanja in razstave umetnikov. Prva razstava Up to You bo predstavila izbor kustosa Barnabasa Bencsika iz budimpeštanske galerije Trafo.
Umrl je Josef Istler
22. 06. 2000 16.17
V starosti 80 let je v Pragi umrl češki slikar in grafik, ugledni predstavnik češkega surrealizma Josef Istler. Bil je predstavnik drugega vala češkega surrealizma, ki je deloval v 40. letih v času nacistične okupacije. S prijatelji slikarji in pesniki Milošem Koreckom, Ludvikom Kundero, Bohdanom Lacino in vaclavom Zykmundom in Vilemom Reichmanom je Istler ustanovil skupino z imenom Ra, ki je predstavljala center generacije umetnikov, ki je postavila temelje predvojnega surrealizma. V petdesetih letih se je Istler odmaknil od surrealizma in se približal abstraktni umetnosti.
Razstava Božič-Langusovih zbirke
22. 06. 2000 13.32
Minister za kulturo Rudi Šeligo bo drevi ob 20. uri v Narodni galeriji slovesno odprl razstavo, na kateri si bo moč do konca avgusta ogledati 29 del najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov iz obdobja med obema vojnama, ki tvorijo t.i. Božič-Langusovo zbirko. To je najpomembnejša donacija Narodni galeriji v zadnjem desetletju. Darovalca del sta - danes že pokojna - Zora Božič in Milan Langus iz Argentine, ki sta slike Mateja Sternena, Gojmira Antona Kosa, Riharda Jakopiča, Franceta Pavlovca, Franceta Miheliča, Matije Jame, Franceta Kralja, Rajka Slapernika, Maksima Sedeja, Franceta Godca, Aleksandre Ivanc Oliveri in neznanega slikarja zapustila Republiki Sloveniji.
Evropska glasbena noč letos v Ljubljani
20. 06. 2000 15.15
V Ljubljanski Operi bo 24. junija druga Evropska glasbena noč, projekt francoske slikarke Agnes Winter, ki si prizadeva za osveščanje o pestrosti, raznolikosti in bogastvu kultur v Evropi. Osemurno popotovanje skozi glasbo in poezijo od Homerja do današnjih dni bo med 15. in 24. uro sooblikovalo kar 58 umetnikov iz 18 držav Evrope.
Pridobitev Narodne galerije
19. 06. 2000 14.13
<A HREF=http://www.ng-slo.si/ target=_blank> Narodna galerija </A>v Ljubljani je pridobila 29 del najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov iz obdobja med obema vojnama. Gre za t.i. BožičLangusovo zbirko, najpomembnejšo donacijo Narodni galeriji v zadnjih desetih letih. Darovalca del, med katerimi so platna impresionistov Jakopiča, Jame in Sternena, sta Zora Božič in Milan Langus. Zbirka bo na ogled od 22. junija do 31. avgusta. Razstavo bo ta četrtek ob 20. uri odprl minister za kulturo Rudi Šeligo.
TEROR v Mali galeriji
17. 06. 2000 16.28
Sinoči so v Mali galeriji odprli vrata razstave slikarja Žige Kariža. Kariž je predstavnik najmlajše generacije slovenskih umetnikov. Prvič se je predstavil v okviru 2. bienala slovenske umetnosti U3 leta 1997 v Moderni galeriji, nadaljeval z razstavo <i>Gravity Zero, 8 cases from Ljubljana</I> v Londonu, letos pa se je predstavil tudi v galeriji Cornerhouse v Manchestru.