umora

Začeli obravnavo primera Pinochet

19. 12. 2000 00.00

Čilsko vrhovno sodišče je včeraj začelo obravnavo primera nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta. Vrhovni sodniki bodo razsojali o pravilnosti odločbe prizivnega sodišča, ki je prejšnji ponedeljek zaradi nepravilnosti v postopku zavrglo obtožnico preiskovalnega sodnika Juana Guzmana. Odločali bodo tudi o Pinochetovem hišnem priporu, ki ga je prizivno sodišče prav tako odpravilo. Vrhovno sodišče naj bi svojo odločitev sprejelo ta teden, Pinochetu pa se na sodišču ni treba zagovarjati.

Novitete knjižne zbirke Knjižnica tretji dan

19. 12. 2000 00.00

Krščanska revija za duhovnost in kulturo Tretji dan je predstavila novitete iz zbirke Knjižnica tretji dan, izdalo jih je društvo Skam, in sicer: Duhovne osnove življenja avtorja Vladimira Sergejeviča Solovjovega v slovenskem prevodu urednika zbirke Gorazda Kocijančiča, Zublji Gerarda Manleya Hopkinsa v prevodu Vena Tauferja in delo Znanost in Bog Jožeta Hlebša.

Zavrgli obtožbe proti Pinochetu

11. 12. 2000 00.00

Čilsko prizivno sodišče je zavrglo obtožbe o umoru in ugrabitvi proti nekdanjemu čilskemu diktatorju Avgustu Pinochetu, odpravilo pa mu je tudi pripor. Odločitev tričlanskega prizivnega sodišča je bila enoglasna. Tožniki so že napovedali, da se bodo na odločitev prizivnega sodišča pritožili še na vrhovno sodišče.

Domnevni storilec za zapahi

09. 12. 2000 00.00

Policisti mednarodnega mejnega prehoda Nova Gorica so sinoči pri vstopu iz Italije v Slovenijo prijeli 30-letnega V. R. iz Ljubljane, ki ga je iskalo ljubljansko okrožno sodišče.

Ingmar Bergman se vrača na odrske deske

08. 12. 2000 00.00

Sloviti švedski režiser Ingmar Bergman (82) se bo prihodnji teden z uprizoritvijo tragedije Maria Stuart Friedricha von Schillerja vnovič vrnil na odrske deske. Sicer je Bergman že večkrat napovedal upokojitev, vendar pa svojih napovedi doslej še ni uresničil. V predstavi bodo med drugim nastopili Lena Endre in Erland Josephson, ki sta zaigrala v filmu Liv Ulmann Nezvesta in Pernilla August. Madame de Stael je Schillerjevo Mario Tudor označila za eno izmed najbolje grajenih nemških tragedij. Delo se osredotoča na zadnje ure škotske kraljice Marie Stuart, ki je bila zaradi poskusa umora protestantske angleške kraljice Elizabete I. obsojena na smrt. Premierno bodo tragedijo uprizorili 16. decembra v stockholmskem gledališču Dramaten.

Andreotti znova pred sodišče

03. 12. 2000 00.00

Nekdanji italijanski premier Giulio Andreotti se bo moral znova zagovarjati pred sodiščem zaradi umora novinarja Carmina Pecorellija. Več kot leto dni po tem, ko je sodišče v Perugii Andreottija oprostilo, so ga državni tožilci znova poklicali na sodišče, saj razpolagajo z novimi bremenilnimi dokazi in izjavami, pišejo v današnjih izdajah italijanski časniki. Pecorelli naj bi konec 70. let zbiral bremenilno gradivo proti Andreottiju, zato naj bi ta ukazal, naj nadležnega novinarja "odstranijo". Proti Andreottiju naj bi po podatkih italijanskega državnega tožilstva prihodnje leto znova sprožili tudi proces zaradi sodelovanja z mafijo. Prvostopenjsko sodišče v Palermu je Andreottija v zvezi s tem pred časom že oprostilo.

Nadaljevanje Prvinskega nagona

18. 11. 2000 00.00

Kanadski režiser David Cronenberg, znan med drugim po filmih Muha in Trk, bo z igralko Sharon Stone snemal nadaljevanje filma Prvinski nagon. Cronenberg je zatrdil, da bo za snemanje filma razpolagal s 70 milijoni dolarjev, začetek snemanja pa je predviden februarja prihodnje leto.

Italijanski kandidat za oskarja

10. 11. 2000 00.00

Film Marca Tullia Giordana z naslovom Sto korakov (I cento passi), ki je na letošnjem beneškem filmskem festivalu prejel zlatega leva za najboljši scenarij, in si ga lahko ogledate tudi na ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe, je italijanski kandidat za oskarja v kategoriji tujih filmov, so sporočili iz združenja italijanske filmske industrije. Film predstavlja resnično zgodbo o mladem Siciljancu Peppinu Impastatu, ki se v začetku 70. let upre mafiji in je bil ubit v atentatu leta 1978.

Izraelci napadli voditelje Fataha

09. 11. 2000 00.00

Predstavniki političnega gibanja Fatah palestinskega predsednika Jaserja Arafata so včeraj obtožili Izrael, da je na Zahodnem bregu namerno napadel skupino voditeljev Fataha, zato so

Singapore Airlines priznala krivdo

04. 11. 2000 00.00

Letalska družba Singapore Airlines je uradno priznala krivdo v torkovi letalski nesreči na letališču v Taipeiu, v kateri je umrlo 81 ljudi. Tiskovni predstavnik družbe je povedal, da je letalo vzletelo s steze, ki je bila zaprta zaradi obnovitvenih del. Dodal je, da je družba zaradi nesreče pretresena in da obžalujejo napako, zato so se odločili, da bodo družinam žrtev nesreče plačali 400 tisoč dolarjev odškodnine. Singapurska letalska družba bo tudi plačala zdravniško oskrbo in zdravljenje vseh potnikov in članov posadke, ki so bili v nesreči ranjeni.

Sojenje domnevnim Arkanovim morilcem

17. 10. 2000 00.00

Na beograjskem okrožnem sodišču se je danes začel proces proti domnevnim morilcem voditelja srbskih paravojaških enot Željka Ražnjatovića Arkana, ki je bil ubit 15. januarja letos v Beogradu.

Leto dni socialnega dela za brutalen pokol mačke

10. 10. 2000 00.00

Nekega 30-letnega Rusa so zaradi "brutalnega umora mačke" obsodili na leto dni socialnega dlea. Moški iz mesta Ufa na Uralu je potem, ko je zaužil ogromno količino alkohola, s sekiro razsekel neko potepuško mačko. Ko je s krvavimi rokami ostanke nesrečne mačke hotel vreči v smetnjak, ga je opazila neka policijska patrulja. Sodišče mu je poleg socialnega dela še naložilo, da bo moral v državno blagajano leto dni prispevati tudi 20 odstotkov svojega mesečnega zaslužka.

Obtožili kapitana grškega trajekta

03. 10. 2000 00.00

Preiskovalni sodnik je danes kapitana in pomočnika kapitana grškega trajekta, ki je minuli teden potonil v Egejskem morju, pri čemer je umrlo

Za nesrečo trajekta kriv prvi častnik

28. 09. 2000 00.00

Nesreča grškega trajekta, ki je v noči na sredo potonil pred grškim otokom Paros, je posledica človeške napake in malomarnosti, je danes poročal grški radio. Prvi častnik trajekta je danes prevzel odgovornost za katastrofo. Kot je pojasnil, ni pravilno ocenil oddaljenosti ladje od kopnega. Častnik je pojasnil, da je za kratek čas zapustil svoje delovno mesto, da bi si ogledal del nogometne tekme. Ko se je vrnil in krmarju ukazal, naj ladjo usmeri bolj na levo, naj bi bilo že prepozno. Častnika je skupaj s kapitanom in še tremi člani posadke včeraj dopoldne aretirala grška policija na ukaz grškega državnega tožilstva. Na državnem tožilstvu na otoku Paros naj bi jim sodili zaradi umora. Kot so poročali grški mediji, kapitan ponesrečenega trajekta Express Samina v Grčiji ni užival posebnega ugleda. Pod njegovim poveljstvom naj bi namreč že dvakrat prišlo do trčenja ladij.

Nizozemca obtožili umora 58-ih priseljencev

28. 09. 2000 00.00

Proti dvema Nizozemcema je sodišče v Rotterdamu danes vložilo obtožnico zaradi nenaklepnega umora 58 kitajskih priseljencev, katerih trupla so 19. junija našli v nizozemskem tovornjaku hladilniku. 56-letni Lammert Nijveen in 28-letni Haci Mustafa Demir naj ne bi preverila, če je v hladilniku dovolj zraka. Tako jima bo sodišče danes najverjetneje podaljšalo pripor.

ETA priznala več terorističnih napadov

22. 09. 2000 00.00

Baskovska teroristična organizacija ETA je v sporočilu, objavljenem v današnji izdaji organizaciji naklonjenega časnika Gara, priznala osem terorističnih napadov v zadnjih tednih. Med drugim je organizacija prevzela tudi odgovornost za nedavni atentat na lokalnega politika Manuela Indiana v Zumarragi na severu Španije in za neuspeli poskus umora nekdanjega baskovskega pravosodnega ministra Joseja Ramona Recalda. Včerajšnjega atentata na španskega lokalnega politika Joseja Luisa Ruiza Casada v bližini Barcelone, organizacija ETA v poročilu ne omenja, prevzema pa odgovornost za bombne napade na nekatera podjetja v Baskiji in na neko diskoteko. Glede napada na diskoteko organizacija trdi, da je šlo za boj proti trgovini z mamili. Diskoteka je v lasti neke baskovske družine, ki se je večkrat javno izrekla proti nasilju.

Nova usmrtitev v Ameriki

15. 09. 2000 00.00

Kljub mednarodnim pozivom k pomilostitvi, so v ameriški zvezni državi Virginija usmrtili Dereka Barnabeija. 33-letni Barnabei, sicer italijanskega porekla, je bil na smrtno kazen obsojen zaradi posilstva in umora 17- letne študentke leta 1993.

Prijeli "botro" neapeljske mafije

30. 08. 2000 00.00

Italijanska policija je včeraj aretirala 51-letno Tereso De Luca Bossa, ki je osumljena vodenja neapeljskega mafijskega klana Camorra in več umorov. Aretirali so jo v Sapriju.

Italijani objavili seznam pedofilov

23. 08. 2000 00.00

Italijanski dnevnik Libero je v današnji številki objavil seznam imen pedofilov, ki so bili obsojeni zaradi spolnih deliktov zoper mladoletne osebe. Kot piše dnevnik, želijo s tem obvestiti ljudi, da bodo lahko zaščitili svoje otroke.

Proces proti trem neonacistom

22. 08. 2000 00.00

V nemškem mestu Haale se je začel sodni proces proti trem obritoglavcem, ki so obtoženi naklepnega umora. Letos junija so namreč v parku do smrti pretepli emigranta iz Mozambika, ki se je vračal z dela.

Eksplozijo plina povzročili neznani storilci

15. 08. 2000 00.00

Današnja eksplozija plina v stanovanjskem bloku v Berlinu, v kateri je bilo ranjenih devet ljudi, ima kriminalno ozadje, je sporočila tamkajšnja policija. Ni dvoma, da se je nekdo dotikal plinske napeljave, je zatrdil predstavnik policije. Policija, ki je že začela preiskavo proti neznanim storilcem zaradi poskusa umora, ni želela razkriti podrobnosti o storilcih in morebitnih motivih.

Jutri začetek procesa proti štirim Nizozemcem

14. 08. 2000 00.00

Proti četverici Nizozemcev, ki so jih prejšnji mesec v ZRJ aretirali zaradi domnevnega načrtovanja atentata na jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, se bo jutri predvidoma začel proces. Obtoženi naj bi kršili kazensko zakonodajo ZRJ, poleg umora Slobodana Miloševića pa naj bi načrtovali tudi druge teroristične akcije.

Nekdanji ruski biatlonec obtožen poskusa umora

11. 08. 2000 00.00

Nekdanjega olimpijskega prvaka in štirikratnega svetovnega prvaka v biatlonu, Rusa Alexandra Tihonova je policija obtožila poskusa umora in načrtovanja zločina, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Tihonov in še nekateri vpleteni so načrtovali umor guvernerja regije Kemerevo Amana Tuleyeva, vendar so jim oblasti že prej prišle na sled in jih prijele. Tihonova so že zaslišali, v njegovi podeželski hiši pa so našli večjo količino eksploziva.

Nemška vlada za prepoved NPD

05. 08. 2000 13.20

Predstavnik nemške vlade Uwe-Karsten Heye je včeraj izjavil, da bodo preiskali razloge za prepoved skrajno desne National-demokratične stranke. Dejal je, da bo vlada čimprej organizirala skupni forum s predstavniki iz 16 nemških federativnih držav. Zahtevo po prepovedi je izrazil v začetku tedna konzervativni notranji minister dežele Bavarske Guenther Beckstein, ki je dejal da NPD promovira neonacizem in da predstavlja nevarnost za nemško demokracijo. Zahteva je posledica razmislekov v medjijih po eksploziji v Duesseldorf, v kateri je bilo ranjenih 10 tujih delavcev, med njimi tudi šest Židov. Nemška ustava omogoča prepoved strank in organizacij, ki ogrožajo demokratični red. Zahodna Nemčija je tako leta 1956 prepovedala Komunistično stranko, v zadnjem času pa neko manjšo neonacistično stranko.

Pričali tudi starši umorjene deklice

01. 08. 2000 18.30

V sodnem procesu proti 36-letnemu ameriškemu vojaku, pripadniku mednarodnih mirovnih sil KFOR, Franku Ronghiju, ki je obtožen, da je 13. januarja v kleti stanovanjske hiše ubil 11-letno Merito Shabiu in njeno truplo zakopal v snegu blizu mesta Vitina na Kosovu, sta danes pričala starša umorjene deklice. Med izjavo, ki sta jo starša dala pred ameriškim vojaškim sodiščem v nemškem mestu Wuerzburg, je oče komaj zadrževal solze, mati pa je delovala zelo mirno. Sodbo naj bi sodišče izreklo danes.

Ronghi že pred vojaškim sodiščem

31. 07. 2000 17.05

Na vojaškem sodišču v nemškem Würzburgu se je danes začel proces proti ameriškemu pripadniku sil KFOR, 36-letnemu Franku Ronghiju, ki je v petek priznal, da je na Kosovu januarja posilil in umoril 11-letno albansko deklico. Ronghiju zaradi načrtovanega umora, posilstva in spolne perverznosti grozi dosmrtna zaporna kazen brez možnosti pogojne izpustitve, pa tudi odvzem vojaških činov.

Upokojenec umoril roparja

30. 07. 2000 09.34

Nekega 76-letnega upokojenca iz bližine francoskega mesta Le Mans so zaprli in obtožili premišljenega umora, ker naj bi umoril 35-letnega moškega, ki mu je z vrta kradel zelenjavo, se je izvedelo iz sodnih virov. Stari možakar se je pred dnevi odpravil z lovsko puško na vrt, potem ko se je sprožil hišni alarm. Starec je roparje najprej pozval, naj se pokažejo, ker pa ni dobil odgovora, je ustrelil v prazno, da bi jih prestrašil. Pri tem pa je smrtno ranil enega od roparjev, njegovega pajdaša pa lažje ranil.

Turkinje se tepejo za atentatorja

10. 07. 2000 07.44

Ob vrnitvi v Turčijo je Mehmet Ali Agca, ki je leta 1981 poskušal ubiti papeža Janeza Pavla II., prejel na stotine pisem ženskih oboževalk, med njimi tudi 20 dvajset ženitnih ponudb. Agco je Italija Turčiji izročila sredi junija, trenutno pa služi zaporno kazen v Carigradu zaradi umora urednika liberalnega časnika Abdija Ipekcija. Večino Agcijevih oboževalk prihaja iz njegovega rodnega kraja Malatjya, med njimi pa so tudi nacionalistke, ki poleg njegovih sivih las občudujejo tudi njegovo desničarsko usmerjenost. Agca (42) naj bi se po navedbah njegovega brata Adnana nameraval poročiti z eno izmed dveh študentk, s katerima si dopisuje, saj mora imeti njegova bodoča žena visoko moralo. Sicer pa papeževega atentatorja čaka nov sodni proces zaradi napada na tovarno osvežilnih pijač leta 1979.

Zahteve čečenskih upornikov

05. 07. 2000 18.33

Čečenski uporniki so od ruskih sil v tej kavkaški republiki zahtevali, naj jim v 72 urah izročijo ruskega poveljnika Jurija Budanova, ki ga sumijo posilstva in umora neke mlade Čečenke, je za francosko tiskovno agencijo AFP danes povedal tiskovni predstavnik čečenskih borcev Movladij Udugov.

Ugrabitelj izpustil talce

04. 07. 2000 21.24

25-letni ugrabitelj Oswaldo Amezcua, ki je v četrti Santa Monica v Los Angelesu po streljanju s policijo, v katerem so bili ranjeni trije policisti in en civilist, ugrabil in zadrževal šest ljudi, je svoje zadnje talce izpustil pet ur po ugrabitvi, sam pa se je predal policiji, so sporočile oblasti.