umrl je
Umrl Boris Gregorka
19. 03. 2001 00.00
V petek je v Ljubljani umrl Boris Gregorka, eden najznamenitejših slovenskih telovadcev in gimnastičnih strokovnjakov. Rojen leta 1906 v Brežicah je bil po poklicu strojni tehnik, zaposlen na železnici, že v mladih letih pa se je v sokolski organizaciji odločil za telovadbo. Kot član ljubljanskega Narodnega doma je bil v obdobju 1928 - 1938 jugoslovanski gimnastični reprezentant in je dvakrat nastopil na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Kot član izbrane vrste je leta 1928 v Amsterdamu osvojil tudi bronasto olimpijsko kolajno.
Z minuto molka proti terorizmu
19. 03. 2001 00.00
Več tisoč Špancev je danes z minuto molka protestiralo proti bombnemu napadu v letovišču Rosas na Costi Bravi na severozahodu Španije, kjer je v noči na nedeljo umrl španski policist. Oblasti odgovornost za napad pripisujejo baskovski teroristični ogranizaciji ETA. Napad so obsodili tudi španski poslanci, ki so se zbrali pred stavbo španskega parlamenta v Madridu. Večje zborovanje bodo v španski prestolnici predvidoma pripravili drevi.
Razstava Magrittovih del v Rimu
18. 03. 2001 00.00
V Rimu so v soboto odprli razstavo del Reneeja Magritta z naslovom Magritte, osrednja zgodba (Magritte, la storia centrale), na kateri si bo do 8. julija mogoče ogledati več kot 70 umetnin belgijskega slikarja. Več kot dve tretjini del prihaja iz zasebnih zbirk, razstavo pa je pripravil direktor Muzeja moderne umetnosti iz Louisiane pri Koebenhavnu Steingrim Laursen, ki je za surrealistove slike dejal, da ne uhajajo realnosti, marveč, da prikazujejo stvari iz njihovega najbolj enigmatičnega vidika.
Paladijevo cerkev bodo obnovili
14. 03. 2001 00.00
V Benetkah bodo obnovili glavno delo italijanskega arhitekta Andree Paladia, cerkev San Giorgio Maggiore. Kot je poročala italijanska televizija, bodo med drugim restavrirali tudi pročelje stavbe. Zidove cerkve na otoku San Giorgio nasproti znamenitega Markovega trga že dolgo uničuje voda. Ob obnovi cerkve bodo strokovnjaki proučili tudi renesančno tehniko gradnje in skušali ugotoviti, v kolikšni meri cerkev ustreza prvotnim Paladijevim načrtom. Arhitekt je znamenito cerkev začel graditi leta 1565, vendar je umrl še pred koncem gradnje leta 1610. V baziliki z osrednjo kupolo so med drugim slike znanega italijanskega slikarja Tintoretta.
Umrl akademik Lev Milčinski
14. 03. 2001 00.00
V Ljubljani je v 85. letu starosti preminil akademik prof. dr. Lev Milčinski, priznani psihiater in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Umrl pisatelj Robert Ludlum
14. 03. 2001 00.00
V bolnišnici na Floridi je v ponedeljek v starosti 73 let zaradi srčnega napada umrl avtor uspešnic o vohunih Robert Ludlum, so povedali v bolnišnici. Pisal je tudi pod psevdonimoma Jonathan Ryder and Michael Shepherd. Njegova najbolj uspešna dela so Ostermanov vikend, Parsifalov mozaik in Holcroftova pogodba. Tri nove knjige bodo izšle posthumno.
Umrl Vitodrag Pukl
12. 03. 2001 00.00
V ljubljanskem kliničnem centru je umrl Vitodrag Pukl, podpredsednik skupščine Republike Slovenije v letih 1990-1992, v naslednjem mandatnem obdobju pa poslanec Socialdemokratske stranke Slovenije v državnem zboru.
Zaprli predstavnike gibanja Haika
11. 03. 2001 00.00
Madridski sodnik Baltasar Garzon je v noči na nedeljo odredil zaprtje 16 vodilnih predstavnikov baskovskega mladinskega gibanja Haika zaradi njihove domnevne pripadnosti baskovski separatistični organizaciji ETA. Šestnajsterico so aretirali v začetku tedna, se je izvedelo iz sodnih virov.
Verdijev Trubadur na zgoščenki
09. 03. 2001 00.00
Slovenska filharmonija je danes v prostorih Italijanskega Inštituta za kulturo v Sloveniji predstavila CD ploščo Verdijeve opere Trubadur, posnete v živo 26. in 28. januarja lani v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v sodelovanju z RTV Slovenija. Opero v štirih dejanjih so izvedli Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, Zbor Consortium musicom in solisti Joanna Kozlowska-sopran, Marjana Lipovšek-mezzosopran, Janez Lotrič-tenor, Michael Kraus-bariton, Alfred Burgstaller-bas, Mateja Arnež-sopran in Matjaž Stopinšek-tenor pod taktirko Marka Letonje.
Umrl francoski slikar Jean Bazaine
06. 03. 2001 00.00
Francoski slikar Jean Bazaine je v nedeljo v starosti 96. let umrl na svojem domu v Parizu, je sporočil direktor visoke šole za dekorativno umetnost iz Strasbourga, slikarjev biograf Jean-Pierre Greff. Bazaine se je rodil leta 1904. Svoje znanje je med letoma 1922 in 1925 pridobival tudi na pariški šoli lepih umetnosti in v ateljeju Paula Landowskega, kjer je pozornost posvečal predvsem skulpturi. S skulpturo se je ukvarjal že od otroštva, s slikarstvom pa resneje od leta 1924. Prvo razstavo je pripravil leta 1932. Njegova zgodnja dela je zaznamoval kubizem, kasneje pa sta v njegovih umetninah prevladovala surrealizem in supernaturalizem. Bazaine, ki se je sicer veliko družil s pisateljema Marcelom Proustom in Jamesom Joycem, je bil ob Franciji znan predvsem v skandinavskih državah in ZDA. Pariški center Pompidou mu je leta 1990 posvetil posebno razstavo.
Medvedka Puja prodali Disneyju
05. 03. 2001 00.00
Ljubek in izredno priljubljen lik iz risank in otroške literature medvedek Pu (Winnie The Pooh) je bil predmet največje literarne kupoprodajne pogodbe v Britaniji doslej. Po poročilu časnika The Sunday Times, so ga prodali korporaciji Walta Disneyja za celih 350 milijonov dolarjev.
Eksplozija bombe v Izraelu
04. 03. 2001 00.00
V napadu palestinskega skrajneža na tržnici v izraelskem mestu Netanja je eksplodirala bomba, v kateri so štiri osebe izgubile življenje, več kot 60 ljudi pa je ranjenih. Večina žrtev je Izraelcev, policija pa je potrdila, da je v eksploziji umrl tudi napadalec.
Umrl koreograf Eric Hampton
24. 02. 2001 00.00
V Washingtonu je 20. februarja v 54. letu starosti umrl koreograf in učitelj plesa Eric Hampton, ki je v šestdesetih letih z nizozemsko plesno skupino Dance navduševal tudi po Evropi. Leta 1978 je v Washingtonu postal glavni koreograf washingtonskega baleta, leta 1991 pa je ustanovil lastno plesno in koreografsko šolo. Hampton je dlje časa bolehal za redko obliko amiotrofne lateralne skleroze, znano tudi kot Lou-Gehrigova bolezen.
Umrl pionir med aboriginskimi slikarji
21. 02. 2001 00.00
V Sydneyu je nedavno umrl Johnny Tjupurrula Warangkula, pionir in eden najpomembnejših predstavnikov slikarstva avstralskih domorodcev. Star naj bi bil 75 let. Warangkula je pripadal približno 1400 Aboriginom, ki so jih v začetku 70. let prisilno preselili v naselbino Papunya, približno 300 kilometrov zahodno od Alice Springsa v osrednji Avstraliji. Približno v tistem času se je začel ukvarjati tudi z umetnostjo, da bi za vekomaj upodobil svojo izgubljeno domovino. S svojim značilnim slikarskim stilom, prekrivanjem številnih plasti pik, ki naj bi ponazarjale njegove sanje, je Warangkula kmalu postal eden vodilnih predstavnikov aboriginske umetnosti in veliki vzornik za številne aboriginske umetnike. Za svoja dela je prejemal tudi visoka mednarodna priznanja. Samo lani so eno njegovih slik prodali za rekordno vsoto 60 milijonov tolarjev, največ kar je dosegla katerakoli umetnina avstralskih domorodcev, vendar pa je sam od velike slave imel bolj malo, saj naj bi po pričevanju sorodnikov le zmerno shajal skozi mesec. Največ naj bi od njegove slave pobrali preprodajalci njegovih umetnin, pa tudi velike korporacije, ki so njegove slike uporabljale v reklamne namene.
Umrl realistični slikar Balthus
19. 02. 2001 00.00
Malo pred svojim 93. rojstnim dnevom je na svojem domu v gorski vasici Rossiniere v Švici umrl eden največjih realističnih slikarjev 20. stoletja Balthazar Klossowski de Rola, znan pod psevdonimom Balthus. Slikar je najbolj znan po svojih erotičnih, nekateri menijo, da celo pornografskih, upodobitev najstniške lepote.
Umrl producent in režiser Howard Koch
18. 02. 2001 00.00
V 84. letu starosti je zaradi zapletov z Alzheimerjevo boleznijo umrl Howard W. Koch, producent in režiser, ki je med drugim ustvaril tudi film "he Manchurian Candidate in televizijsko serijo Maverick. Koch je bil nekoč predsednik Ameriške filmske akademije, med letoma 1964 in 1966 pa je bil tudi vodja produkcije v podjetju Paramount Pictures, kjer je bil zaposlen do smrti. Poleg produkcije filma The Manchurian Candidate leta 1962 in režije filma Maverick, je Koch ustvaril tudi filme kot so Andy Hardy Comes Home in Bop Girl Goes Calypso ter uspešno televizijsko serijo Nedotakljivi. V New Yorku rojeni režiser in producent je svojo poklicno pot začel kot filmski knjižničar pri podjetju 20th Century Fox, prvo službo kot pomočnik režiserja pa je dobil pri filmu The Keys to the Kingdom, v katerem je glavno vlogo igral Gregory Peck. Pri delu je sodeloval s filmskimi legendami kot sta Clark Gable in Barbara Stanwyck.
Ricardo Otxoa umrl v prometni nesreči
16. 02. 2001 00.00
Španski kolesar Ricardo Otxoa se je v četrtek zvečer smrtno ponesrečil v prometni nesreči v Cartami na jugu Španije. Med treningom se je 26-letni kolesar zaletel v osebni avtomobil in podlegel poškodbam. V nesrečo je bil vpleten tudi njegov brat dvojček Javier, ki je zaradi hudih poškodb glave še vedno v komi.
Umrl kubanski kipar Agustin Cardenas
12. 02. 2001 00.00
V kubanski prestolnici je včeraj v 73. letu starosti umrl eden najpomembnejših kubanskih kiparjev Agustin Cardenas, so sporočili njegovi svojci. Cardenas je dolga leta živel v Parizu, zaradi hude bolezni pa se je odločil zadnja leta preživeti na Kubi.
Preminula prva ameriška pilotka
09. 02. 2001 00.00
V 94. letu starosti je v ameriškem Vermontu umrla Anne Morrow Lindbergh, pisateljica, pilotka in vdova Charlesa Lindbergha. Ta je leta 1927 kot prvi, brez vmesnega pristanka in sam, preletel Atlantik. Ann Morrow je bila s Linberghom, ki ga je spoznala kmalu po njegovem zgodovinskem letu 12. maja 1927, poročena 45 let. Bila je tudi prva ženska v ZDA, ki je prejela pilotsko dovoljenje. Kot navigatorka je nato pomagala svojemu soprogu in je leta 1930, v sedmem mesecu nosečnosti, z njim preletela razdaljo med Los Angelesom in New Yorkom v rekordnem času, 14 urah in 45 minutah. Zakonca je nato doletela tragedija, ko so ugrabili in umorili njunega prvorojenca. Par je sicer nato imel še pet otrok, Charles pa je umrl leta 1974. Ann Morrow se je preizkusila tudi kot esejistka in pesnica, napisala pa je še svoje spomine in nekaj pustolovskih romanov.
Ultramaratonci na pol poti
07. 02. 2001 00.00
Najboljši svetovni ultramaratonci, med njimi tudi Slovenec Dušan Mravlje, ki je trenutno na odličnem četrtem mestu v skupnem seštevku, so na polovici poti najtežje preizkušnje tekaške preizkušnje na svetu. Tekače čaka na poti do Pertha še dobrih 2200 kilometrov teka.
Umrl trener avstrijskih skakalcev
05. 02. 2001 00.00
Glavni trener avstrijske skakalne reprezentance, 44-letni Alois Lippburger, je sinoči umrl v prometni nesreči v bližini nemško-avstrijske meje.
Umrl Dragan Maksimović
05. 02. 2001 00.00
V Beogradu je v nedeljo, malo pred svojim 52. rojstnim dnem, umrl prvak Drame Narodnega gledališča Dragan Maksimović, med drugim nosilec opaznih vlog v filmih Petrijin venec, Lepe vasi lepo gorijo, Mi nismo angeli.
Senat potrdil tudi Ashcrofta
02. 02. 2001 00.00
Ameriški senatorji so z 58 glasovi za in 42 proti nekdanjega kolega iz zvezne države Missouri Johna Ashcrofta potrdili za novega pravosodnega ministra ZDA, s čimer je zaključeno najbolj sporno poglavje nove administracije predsednika Georga Busha. Ashcroft je zaradi svoje konservativnosti vzbujal nasprotovanje liberalnih skupin v ZDA, zato je proti njemu glasovala tudi večina demokratskih senatorjev. Ashcroftova potrditev je bila sicer pričakovana, saj je vseh 50 republikanskih senatorjev napovedalo, da bodo glasovali zanj, v primeru enotnosti demokratskega nasprotovanja pa bi odločilni glas prispeval podpredsednik ZDA Dick Cheney.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Umrl avstrijski slikar Max Weiler
30. 01. 2001 00.00
V 90. letu starosti je v ponedeljek umrl doajen avstrijskega sodobnega slikarstva Max Weiler. Njegovo umetniško delo so zaznamovali akvareli in grafike ter freske in mozaiki v odprtih prostorih, ki jih je ustvaril po letu 1946. Prevladujoči motiv v njegovih delih je narava. Maxa Weilerja so lani razglasili za častnega meščana Dunaja. Od leta 1964 do 1981 je bil profesor na slikarski akademiji na Dunaju, leta 1960 pa je Avstrijo zastopal na grafičnem bienalu v Benetkah.
V Vidoncih umrl Iranec
28. 01. 2001 00.00
V begunskem centru v Vidoncih je v soboto popoldne prišlo do pretepa, v katerem je ena oseba utrpela tako hude poškodbe, da je na kraju dogodka umrla. Po prvih podatkih policije sta se v pretep zapletli dve skupini od skupaj približno sto Irancev, ki so nameščeni v centru. Eden od Irancev je pri tem večkrat zamahnil z nožem ter smrtno zabodel rojaka, dva pa ranil, tako da so ju morali odpeljati v bolnišnico v Mursko Soboto. Dodatno razburjeni zaradi dogodka so se ob 18. uri na zboru, ki so ga sicer sklicali že prej, zbrali krajani Vidoncev in od župana terjali pojasnila, zakaj se je skupaj s svetniki tako na hitro odločil sprejeti prosilce za azil in ilegalne prebežnike, ki so jih prejšnjo soboto začeli preseljevati iz azilnega doma v Ljubljani.
Začel se je 46. Mozartov teden
27. 01. 2001 00.00
Ob 245. obletnici rojstva avstrijskega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta se je sinoči v Salzburgu z otvoritvenim koncertom začel 46. Mozartov teden na temo Mozart-evropski skladatelj. Do 4. februarja bo na programu še 24 koncertov. Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil 27. januarja 1756 v ugledni družini v Salzburgu. Že kot otrok je imel izreden posluh za glasbo. Pri treh letih je začel igrati čembalo, pri petih je že sam pisal skladbe, pri šestih letih pa je skupaj s sestro Mario Anno nastopal na koncertih v Muenchnu in na Dunaju, kasneje pa tudi po vsej Evropi. Poročil se je s Constanze Weber in živel v revščini. Leta 1778 je prenehal nastopati in se posvetil pisanju glasbe. Umrl je 5. decembra leta 1791 na Dunaju, star 35 let. Mozart je edini skladatelj, ki je pisal skladbe v vseh glasbenih zvrsteh svojega časa. Ustvaril je prek 600 del, med njimi 21 oper, 15 maš, več kot 50 simfonij, 25 klavirskih koncertov, 12 koncertov za violino, komorno glasbo, serenade, sonate, samospeve in arije. Velja za eno osrednjih osebnosti dunajskega klasicizma.
Sto let od Verdijeve smrti
27. 01. 2001 00.00
Na današnji dan pred sto leti je v Milanu umrl eden največjih opernih skladateljev Giuseppe Verdi. V njegovi domovini, Italiji, ob tej obletnici že več tednov potekajo številne slovesnosti. V mestni katedrali v Parmi v bližini kraja Roncole, kjer se je Verdi leta 1813 rodil, bosta drevi orkester italijanske državne televizije RAI in zbor Kirov iz Sankt Peterburga pod vodstvom ruskega dirigenta Valerija Gerguijeva izvedla Rekvijem 
Novi incidenti na jugu Srbije
27. 01. 2001 00.00
Albanski uporniki so med včerajšnjim napadom na enoto jugoslovanske vojske v bližini Preševa na varnostnem območju na jugu Srbije ob meji s Kosovom hudo ranili enega vojaka, ki je pozneje umrl na poti v bolnišnico. Albanski uporniki naj bi med napadom uporabili ostrostrelke, brzostrelke in minomete. Enota VJ je bila prisiljena odgovoriti na napad, da bi upornikom preprečila zasedbo ceste Bujanovac-Preševo.
Obnovitev pogajanj v Tabi
25. 01. 2001 00.00
Izraelci in Palestinci bodo po dveh dneh premora obnovili mirovna pogajanja v egiptovskem letovišču Taba. To je na izrednem zasedanju sinoči v Jeruzalemu sklenil najožji krog ministrov okoli izraelskega premiera v odstopu Ehuda Baraka. Izraelska stran je namreč zapustila mirovna pogajanja, potem ko so v torek na Zahodnem bregu našli trupli dveh ubitih Izraelcev.