upadanje
V četrtek na obisku v Sloveniji avstrijski minister za gospodarstvo
20. 01. 1998 15.21
V Sloveniji se bo v četrtek in petek mudil avstrijski zvezni minister za gospodarstvo Hannes Farnleitner, ki se bo sestal z gostiteljem, ministrom za ekonomske odnose in razvoj Marjanom Senjurjem, ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo, v petek pa ga bo sprejel tudi predsednik vlade Janez Drnovšek.
Carlsberg se bo zoperstavil upadanju potrošnje piva
27. 11. 1997 08.57
Največja danska pivovarna Carlsberg namerava upadanje potrošnje piva na Danskem in v zahodni Evropi izravnati z nakupom podjetij v Aziji in vzhodni Evropi. Predsednik upravnega odbora Flemming Lindeloew je napovedal, da bo Carlsberg okrepil navzočnost na teh trgih. Pivovarna se namerava s sedanjega položaja sedmega največjega proizvajalca piva na svetu prebiti na peto mesto. Carlsberg je v preteklem poslovnem letu zabeležil rekorden dobiček v višini 470 milijonov nemških mark, čeprav se je prodaja piva na Danskem s 5,1 zmanjšala na pet milijonov hektolitrov. Prodajo po vsem svetu so povečali za tri odstotke na 33,7 milijona hektolitrov. Carlsberg ta čas zaposluje nekaj več kot 18.000 delavcev.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Borzni indeks v Hongkongu še padel
07. 11. 1997 00.00
Borza v Hongkongu je današnje trgovanje ponovno končala s precejšnjimi padci tečajev delnic. Borzni indeks Hang Seng je trgovanje končal pri vrednosti 10.104 točke, kar je za dobre tri odstotke oz. za 308 točk manj kot včeraj. Strokovnjaki kot vzrok za upadanje tečajev navajajo bojazen vlagateljev pred nadaljnjo rastjo obrestnih mer, ki negativno vplivajo predvsem na velika gradbena podjetja, ki kotirajo na borzi.