upravičenost
Minister Grizold v Posočju
02. 12. 2000 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold je po obisku prizorišča naravne nesreče v Logu pod Mangrt izrazil prepričanje, da so se civilna zaščita, gasilci, policija in vsi ostali, ki so sodelovali pri reševanju v nesreči, kakršne Slovenija še ni doživela, odlično izkazali. Sistem zaščite in reševanja je bil aktiviran takoj po nesreči in je tudi po besedah bovškega župana Siniše Germovška uspešno deloval, s tem pa prinesel marsikatero izkušnjo za dograditev samega sistema. Minister je skupaj s spremljevalcema, načelnikom generalštaba Slovenske vojske Iztokom Podbregarjem in poveljnikom republiškega štaba civilne zaščite Mirkom Bogatajem, zagotovil, da bodo člani civilne zaščite in policije ostali na terenu, dokler bo potrebno, pa bo ministrstvo tudi omogočalo uporabo helikopterja.
Zadnji dan za otroške dodatke
30. 10. 2000 00.00
Z 31. oktobrom se izteče rok, v katerem lahko starši, ki imajo otroke, starejše od 15 let in prejemajo otroški dodatek, oddajo potrdilo o šolanju za šolsko leto 2000/2001 na pristojnem centru za socialno delo. Ob pravočasni predložitvi potrdila o šolanju za tekoče šolsko leto bodo upravičeni do otroškega dodatka do vključno 30. aprila 2001. Zakon o družinskih prejemkih namreč določa, da centri za socialno delo vsako leto s 1. novembrom po uradni dolžnosti preverjajo upravičenost do otroškega dodatka za otroke, ki so starejši do 15 let. V ta namen morajo prejemniki vsako leto najkasneje do 31. oktobra posredovati potrdilo o šolanju za tekoče šolsko leto.
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Slovenska delegacija v Bruslju
07. 02. 2000 19.08
Slovenska delegacija ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jo je vodil minister Ciril Smrkolj, se je v četrtek v Bruslju udeležila informativnega pogovora z evropskim komisarjem za kmetijstvo in ribištvo Franzom Fischlerjem in njegovimi sodelavci. V okviru predstavitve pogajalskih izhodišč, ki jih je Ljubljana posredovala v Bruselj decembra lani, je minister Smrkolj izpostavil upravičenost Slovenije do neposrednih (t.i. kompenzacijskih) plačil, ki bi jih bili deležni slovenski kmetje iz unijinega proračuna že takoj ob vstopu države v EU. Evropski komisar ni mogel dati nobene obljube glede tega, poudaril pa je, da so omenjena plačila odvisna od proračuna EU, so povedali na današnji novinarski konferenci kmetijskega ministrstva.
Brezposelnost upada?
20. 12. 1999 21.02
Za dovolj izobraženega delavca služba ni več problem. Tako pravijo na Zavodu za zaposlovanje, kjer so danes postregli s še enim zanimivim podatkom: registrirana brezposelnost je bila letos novembra v primerjavi z lanskim manjša za skoraj desetino.
Kdo in kdaj bo gradil?
16. 12. 1999 21.58
Že nekajkrat odložen podpis pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi je po včerajšnjem dnevu še bolj vprašljiv. Dva pomembna akterja sta z različnimi argumenti pojasnjevala pomisleke o izvedbi projekta.
Sodelovanje Renaulta in Nissana obrodilo sadove
20. 10. 1999 21.07
Predsednik in generalni direktor družbe Renault Louis Schweitzer in predsednik in generalni direktor družbe Nissan Yoshikazu Hanawa sta danes v Tokiu predstavila rezultate prvih mesecev sodelovanja obeh družb. Poročila strokovnih skupin potrjujejo upravičenost poslovne odločitve in uresničljivost cilja, po katerem naj bi skupni prihranek v obdobju 2000-2002 znašal 3,3 milijarde ameriških dolarjev. Po letu 2005 pa naj bi prednosti vzajemnega sodelovanja prispevale k skupnim prihrankom v višini treh milijard ameriških dolarjev letno, so sporočil iz ljubljanskih družb Revoz in Nissan Adria.
Finančni škandal na MORS?
07. 10. 1999 08.08
Računsko sodišče je v poročilu o nadzoru izvajanja temeljnih razvojnih programov ministrstva za obrambo, ki ga bo danes obravnavala parlamentarna komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ, v sredo sta ga povzela tako časnik Finance in nato še TV Slovenija, razkrilo ''veliko nepravilnosti in pomanjkljivosti''.
Odzivi na obtožbo proti Miloševiću
28. 05. 1999 07.36
Francoski predsednik Jacques Chirac je v sinočnjem nagovoru na francoskem radiu in televiziji v neposrednem prenosu iz Elizejske palače ocenil, da obtožba jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića na haaškem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji potrjuje upravičenost napadov zveze NATO na ZRJ. Poudaril je, da odločitev haaškega sodišča nikakor ni spremenila strategije zavezništva, ki je končati ''Miloševićevo škandalozno politiko etničnega čiščenja''.
Duma sprejela odlok o poteku razprave o Jelcinovi odstavitvi
12. 05. 1999 16.27
Spodnji dom ruskega parlamenta je danes sprejel odlok o poteku razprave o odstavitvi predsednika države Borisa Jelcina.
Jelcin pozval k ustavitvi napadov na ZRJ
08. 05. 1999 18.47
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes pozval članice zveze NATO, naj z ustavitvijo napadov na ZRJ končajo prelivanje krvi in si prizadevajo za nadaljevanje mirovnega procesa. Jelcin je obenem označil kot hudo kršitev mednarodnega prava napad na kitajsko veleposlaništvo v Beogradu.
Clinton spregovoril Američanom o akciji na Kosovu
25. 03. 1999 07.50
Ameriški predsednik Bill Clinton je v nagovoru Američanom v zvezi z vojaško akcijo proti ZR Jugoslaviji ponovil razloge za upravičenost uporabe zračnih sil, ki jih je v zadnjih dneh že večkrat omenil. Clinton je poudaril humanitarne, strateške in politične vidike, ki so privedli do današnjih napadov, in zatrdil, da bi bila cena v primeru, če ne bi ukrepali, mnogo višja, kot bo cena sedanje akcije.
Premier Drnovšek na obisku v podjetju Salonit Anhovo
03. 07. 1998 11.14
Predsednik vlade Janez Drnovšek je v spremstvu ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje in predsednika Slovenske razvojne družbe (SRD) Bogdana Topiča včeraj popoldne obiskal primorsko podjetje Salonit Anhovo. Kot je znano, omenjeno obsoško podjetje letos zaključuje prestrukturiranje azbest-cementne proizvodnje. Premier Drnovšek je po pogovoru z vodstvom anhovskega Salonita izrazil veselje, da se prodaja Salonitovega cementa povečuje, kar po njegovem mnenju kaže na vedno večjo investicijsko dejavnost v državi. Povedal je tudi, da so se z vodstvom podjetja precej pogovarjali o uresničevanju zakona o prestrukturiranju azbest-cementne proizvodnje in zagotovitvi sredstev. Izrazil je prepričanje, da v zvezi s tem v prihodnje ne bi smelo biti več težav in obenem dejal, da je perspektiva tega podjetja dobra. Minister Dragonja je zagotovil, da bodo prve odločbe za odškodnino za obolele za azbestozo izdane še v letošnjem juliju. Vladna medresorska komisija, ki bo ugotavljala upravičenost do odškodnine, naj bi se sestala prihodnji teden. Kot je znano, je večinski, skoraj 73-odstotni, lastnik anhovske delniške družbe SRD. Minister Dragonja je pojasnil, da bo ta del država prenesla delno na pooblaščene investicijske družbe t.i. pide, predvidena pa je tudi dokapitalizacija podjetja s sredstvi, ki jih je v prestrukturiranje njegove proizvodnje vložila država, del podjetja pa naj bi dokapitaliziral tuj partner.
Mešane komisije bodo obravnavale odprta vprašanja optantov
13. 05. 1998 11.25
Na srečanju med italijansko vlado in istrskimi optanti je italijanska vlada priznala moralno dolžnost in obveznosti do slednjih, je, po navedbah Primorskega dnevnika, predsednik Zveze združenj nekdanjih optantov Renzo de Vidovich komentiral včerajšnji sestanek, na katerem sta sodelovala tudi podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino in tržaški župan Riccardo Illy. Na sestanku so se sporazumeli za ustanovitev mešanih komisij, ki bodo v prihodnjih mesecih obravnavale vsa odprta vprašanja v odnosih med optanti in Rimom. Gre za vprašanje vračanja izgubljenega premoženja, za denarne odškodnine, za moralno priznanje povojnega eksodusa Istranov in za vključitev teh dogajanj ter fojb v zgodovinske šolske učbenike.
Vlada predlagala ukrepe za sanacijo Taluma
15. 01. 1998 17.42
Slovenska vlada je na današnji seji obravnavala položaj in ekonomsko upravičenost proizvodnje aluminija v Sloveniji ter ukrepe za sanacijo Tovarne aluminija Kidričevo (Talum). Kot je po seji povedal minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, je vlada proizvodnjo alumunija v Sloveniji ocenila za konkurenčno sposobno, hkrati pa opozorila na potrebo po sanaciji starih problemov v Talumu. Da bi se to uredilo, vlada predlaga, naj upniki Taluma pretvorijo svoje terjatve v lastniške deleže. S tem bi namreč odprli možnost za privatizacijo te industrije ter poplačilo dolgov.