upravni
Vrhovno sodišče odpravilo odločbo vlade
04. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče je odpravilo odločbo vlade o razrešitvi direktorja davčne uprave Stojana Grilja. Vlada Andreja Bajuka je namreč Grilja - zaradi številnih davčnih dolžnikov - razrešila z direktorskega mesta. Razrešitvi je takrat nasprotoval nekdanji finančni minister Zvonko Ivanušič, Grilj pa je zaradi postopka sprožil upravni spor.
Podpora Sloveniji za vstop v Eurimages
02. 12. 2000 00.00
Upravni odbor evropskega sklada za kinematografske koprodukcije Eurimages, ki deluje pri Svetu Evrope, je na svoji seji 28. novembra enoglasno podprl pripravljenost Slovenije, da postane njegova 26. članica. Pred odločitvijo je Slovenija pojasnila svoje poročilo o stanju kinematografije v Sloveniji v letu 1999, člani delegacije pa so odgovarjali še na dodatna vprašanja predsednika in nekaterih članov upravnega odbora s področja avdiovizualne politike in regulative. Končna odločitev o vključitvi Slovenije v Eurimages bo predvidoma padla sredi decembra na sestanku Eurimagesa v Parizu, kjer naj bi Slovenija že sodelovala kot opazovalka.
Austrian Airlines prevzela nadzor nad Lauda Airom
26. 11. 2000 00.00
Avstrijska letalska družba Austrian Airlines (AUA) je s prevzemom 11,1-odstotnega deleža Lufthanse povečala svoj delež v lastništvu letalske družbe Lauda Air s 36 na 47 odstotkov. S tem je prevzela tudi nadzor nad Lauda Airom. Na izredni seji nadzornega sveta včeraj zvečer sta bila v upravni odbor imenovana dva managerja AUA, Ferdinand Schmidt in Klaus Stoeger, potem ko je dosedanji predsednik Niki Lauda, trikratni svetovni prvak v formuli 1, ki je leta 1979 ustanovil Lauda Air, prejšnji torek odstopil.
Nov UO mariborske univerze
22. 11. 2000 00.00
Na ustanovni seji se je sestal novi upravni odbor mariborske univerze in z večino glasov za novega predsednika izvolil Antona Ploja, za podpredsednico pa Sonjo Bukovec, so sporočili z omenjene univerze.
Pivovarna Union prevzema Fructal
17. 11. 2000 00.00
Pivovarna Union je objavila namero za ponudbo za odkup delnic družbe Fructal. Ponudbo za odkup delnic, ki jo bo v imenu ponudnika dala borzno posredniška družba Publikum, nameravajo posredovati vsem delničarjem. V minulih dveh dneh je lastnika zamenjalo približno 3,8 odstotka delnic Fructala, enotni tečaj delnice pa je presegel 3000 tolarjev. Pivovarna Union še najavlja, da bo sama - posredno ali neposredno ali pa prek tretje osebe - kupovala delnice, na katere se bo nanašala ponudba za odkup, vendar pa ne pod ugodnejšimi pogoji, kot bodo navedeni v ponudbi in prospektu za odkup. Po zadnjih podatkih je bil Union največji posamični delničar Fructala z 20,2 odstotka delnic, sledita pa mu kapitalska oz. odkodninska družba z 11,4 oz. 10,6 odstotka, medtem ko je imel Vipa Invest Nanos v lasti 7,4-odstotni delež. Po poročanju časnika Finance se je za prodajo Fructalovih delnic najboljšemu ponudniku že odločil upravni odbor odškodninske družbe.
Slavija M Optima proti Albi Volan
14. 11. 2000 00.00
Iz uprave hokejskega kluba Slavija M Optima so sporočili, da bo tekma mednarodne hokejske lige Slavija M Optima - Alba Volan jutri ob 19. uri na odprtem drsališču v Zalogu. V primeru slabega vremena bo tekma na Bledu, v tamkajšnji ledeni dvorani, ob 18. uri.
Osuplost filmskih režiserjev
11. 11. 2000 00.00
Filmski režiserji Janez Burger, Boštjan Hladnik, Miha Hočevar, Andrej Košak, Damjan Kozole, Metod Pevec in Igor Šterk ter scenarist Jan Cvitkovič so v odprtem pismu izrazili svojo osuplost ob novici, da žirija Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU) za nominacijo oskar za najboljši celovečerni film v tujem jeziku za leto 2000 letos zopet ni izbrala slovenskega kandidata.
Prevzemanje pravnega reda poteka
31. 10. 2000 00.00
Do vstopa v Evropsko unijo mora biti Slovenija v celoti usposobljena za izvajanje unijinega pravnega reda, ki ga že daljši čas prevzema v svojo zakonodajo oziroma se z njim usklajuje. Medtem ko prevzemanje pravnega reda razmeroma dobro poteka, je bila država že večkrat deležna kritik glede svoje administrativne usposobljenosti. Ključna za njeno dosego je reforma javne uprave, ki je Slovenija kljub napovedim doslej še ni uspela izvesti. Je pa vlada v zadnjih mesecih sprejela strategijo usposabljanja za povečanje administrativne sposobnosti pred vstopom v EU ter izvajala projekt uvajanja kakovosti v delovanje upravnih enot.
Sodelovanje Telekoma in Arnesa?
30. 10. 2000 00.00
Upravni odbor Arnesa je 26. oktobra na razširjeni seji, na kateri so bili
Jezni volilci v Slonokoščeni obali
25. 10. 2000 00.00
Sedež televizije Slonokoščene obale v Abidjanu naj bi že bil v rokah privržencev opozicijskega predsedniškega kandidata Laurenta Gbagbe. Protestnikom naj bi se pridružili tudi pripadniki žandarmerije, ki so od vojakov zahtevali, naj se predajo in zapustijo poslopje. Protestniki so se napotili tudi proti sedežu državnega radia v poslovni in upravni četrti Le Plateau, kjer je bilo slišati streljanje, vendar poročil o morebitnih žrtvah za zdaj ni. Oddajanje francoske radijske postaje Radio France Internationale in britanskega BBC je bilo dopoldne prekinjeno, medtem ko državni radio predvaja le glasbo. Tudi letalske družbe, ki letijo v Slonokoščeno obalo, so danes odpovedale vse polete v Abidjan, vendar pa je letališče še vedno uradno odprto. Minister za komunikacije Henri Sama je sporočil, da odstopa iz nacionalnega sveta narodne rešitve, ki ga je oblikovala vladajoča vojaška hunta pod vodstvom generala Roberta Gueija in dodal, da priznava zmago Gbagbe. Po 
Pokojnine ostajajo nespremenjene
24. 10. 2000 00.00
Kljub luknji, ki zeva v pokojninski blagajni bodo te za zdaj ostale nespremenjene. Danes je o tem razpravljal upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za pokrivanje primanjkljaja bodo najeli posojila, ki jih nameravajo vrniti prihodnje leto.
Regionalizacija Slovenije je nujna
18. 10. 2000 00.00
Za regionalizacijo Slovenije obstajajo geografski, gospodarski, zgodovinski, upravni in politični razlogi - za to pa je nujno spremeniti 143. člen veljavne ustave, je v svojem poročilu ugotovila skupina strokovnjakov za regionalizacijo na čelu z Janezom Šmidovnikom. Ta je predsedniku državnega zbora ter njegove komisije za ustavne spremembe Janezu Podobniku danes v parlamentarni zgradbi tudi slovesno izročil že omenjeni akt. Poročilo skupine, ki je v iztekajočem se mandatu delovala pri ustavni komisiji, se nanaša na predlog skupine 33 poslancev sedanjega parlamentarnega sklica za črtanje sporne ustavne odločbe, ki obravnava pokrajine kot zgolj neobvezno obliko medobčinskega sodelovanja in s tem po mnenju mnogih zavira nujno potrebno oblikovanje druge ravni lokalne samouprave oziroma členitev države na pokrajine.
Seja odbora Združenje kovinske industrije
17. 10. 2000 00.00
Upravni odbor Združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije je na seji največ pozornosti namenil problematiki zaposlovanja in usmerjanja v izobraževanje delavcev za kovinsko industrijo.
Dostop do interneta bo plačala vlada
12. 10. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji med drugim sprejela sklep o podpisu pogodbe s
Komercialne in državne ustanove niso upravičene do uporabe Arnesa
12. 10. 2000 00.00
Upravni odbor javnega zavoda Arnes ugotavlja, da komercialne in državne ustanove ne sodijo v skupino ustanov, ki so upravičene do uporabe storitev akademsko-raziskovalnega omrežja. To omrežje se financira izključno iz proračunskih postavk za znanost, izobraževanje in kulturo. Izjema so raziskovalni laboratoriji v industriji, registrirani pri ministrstvu za znanost in tehnologijo. Njihove povezave na Arnes je potrebno ločiti od ostalih delov teh podjetij, je v sporočilu za javnost zapisal UO Arnes. Kot je znano, je vlada na seji 5. oktobra sklenila, da mora Arnes v mesecu dni iz svojega omrežja izključiti vse komercialne uporabnike, ki ne sodijo na akademsko-raziskovalno področje, in v šestih mesecih odklopiti vse uporabnike iz državne uprave, ki prav tako ne sodijo na akademsko-raziskovalno področje.
Ivan Zidar ni več predsednik NK Olimpija
05. 10. 2000 00.00
Na današnjem izrednem občnem zboru NK Olimpija je bil Ivan Zidar razrešen s položaja predsednika kluba, njegovo mesto pa je prevzel Anton Colarič, podžupan mesta Ljubljana. Novi upravni odbor ljubljanskega prvoligaša se je zahvalil dolgoletnemu predsedniku Zidarju za opravljeno delo v minulem obdobju, ki pa se zaradi neodložljivih službenih obveznosti ni mogel udeležiti današnjega občnega zbora.
GZS za pomoč Gorenju
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko pomoči vlade velenjskemu Gorenju po katastrofalnem požaru pred štirimi tedni še vedno ni, je velenjskemu podjetju na pomoč že priskočila Gospodarska zbornica Slovenije. Na poseben račun, ki ga je zbornica odprla, so podjetja in ustanove doslej nakazale že več kot 45 milijonov tolarjev pomoči, skupna številka pa naj bi presegla 70 milijonov tolarjev.
Manager leta je Herman Rigelnik
28. 09. 2000 00.00
Na začetku dvodnevnega jesenskega srečanja Združenja Manager, na katerem sodeluje dvesto udeležencev, so letos desetič podelili prestižno managersko priznanje Manager leta. Najvišje stanovsko priznanje za vrhunske managerske dosežke 2000 je med osmimi kandidati dobil mag. Herman Rigelnik. Upravni odbor je upošteval tako minulo delo kot sedanjo uspešnost generalnega direktorja Autocommerca, kjer je bil v šestih letih "pod njegovim vodstvom izveden odločen strateški preobrat in je danes to ena najprodornejših gospodarskih družb v Sloveniji", je med drugim povedal predsednik Komisije za priznanja Jakob Piskernik. Rigelnik je bil pobudnik najpomembnejših poslovnih odločitev, zaposlenim je omogočena široka kreativnost, medčloveški odnosi so dobri in korektni, družba pa ima izdelano dobro strategijo razvoja, meni upravni odbor. S srečanja so managerji poslali tudi poziv predsednikom strank, v katerem jih opozarjajo, da gospodarstvo ne more biti vedno na repu zanimanja strank.
Proti obveznemu prispevku ob vpisu
13. 09. 2000 00.00
Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani se pridružuje stališču stanovske organizacije v Mariboru, ki nasprotuje plačevanju prispevkov v višini 2500 tolarjev ob vpisu za izvajanje interesnih dejavnosti študentskega sveta Univerze v Mariboru. ŠOU v Ljubljani meni, da je obvezen prispevek, ki ga je junija na predlog študentskega sveta potrdil upravni odbor Univerze v Mariboru, nezakonit.
Šeligo o aktualnih temah
30. 08. 2000 00.00
Minister za kulturo Rudi Šeligo vidi le teoretično možnost, da bi državni zbor še v tem sklicu sprejel novi zakon o medijih, ki ga je vlada v drugi obravnavi potrdila že 10. julija. S tem se potrjujejo napovedi, celo anonimne grožnje ministru, da medijski zakon v času sedanje vlade ne bo sprejet. Nekaj več možnosti naj bi imela zakona o Filmskem skladu RS in novele krovnega zakona o kulturi, saj sodita v sklop zakonov, potrebnih zaradi harmonizacije slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije. Robbov vodnjak bodo prestavili v prizidek Narodne galerije. O tem je ministrstvo danes pisno obvestila strokovna komisija, ki ji predseduje dr. Nace Šumi. Glede denacionalizacije je minister Šeligo na srečanju z novinarji ponovil, da ministrstvo za kulturo ne bo zaviralo sklepov, ko bo posamezni upravni postopek končan. Od 943 denacionalizacijskih zahtevkov s področja kulture jih je pravnomočno rešenih 382, od tega 25 cerkvenih. Nerešenih je 550 zahtevkov. Sekretariat za zakonodajo državnega zbora je imel po mnenju ministra Šeliga "več kot dovolj časa", da bi pregledal in podal mnenje k zakonu o medijih, ki ga je vlada v parlament poslala 24. julija. Matični palramentarni odbor ga po poletnih počitnicah ni obravnaval prav z obrazložitvijo, da še ni podano omenjeno mnenje. Vse to ministra Šeliga navdaja z mislijo, da v Sloveniji "ne vlada vlada", temveč nekatere struje.
Šeligo o aktualnih temah
30. 08. 2000 00.00
Minister za kulturo Rudi Šeligo vidi le teoretično možnost, da bi državni zbor še v tem sklicu sprejel novi zakon o medijih, ki ga je vlada v drugi obravnavi potrdila že 10. julija. S tem se potrjujejo napovedi, celo anonimne grožnje ministru, da medijski zakon v času sedanje vlade ne bo sprejet. Nekaj več možnosti naj bi imela zakona o Filmskem skladu RS in novele krovnega zakona o kulturi, saj sodita v sklop zakonov, potrebnih zaradi harmonizacije slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije. Robbov vodnjak bodo prestavili v prizidek Narodne galerije. O tem je ministrstvo danes pisno obvestila strokovna komisija, ki ji predseduje dr. Nace Šumi. Glede denacionalizacije je minister Šeligo na srečanju z novinarji ponovil, da ministrstvo za kulturo ne bo zaviralo sklepov, ko bo posamezni upravni postopek končan. Od 943 denacionalizacijskih zahtevkov s področja kulture jih je pravnomočno rešenih 382, od tega 25 cerkvenih. Nerešenih je 550 zahtevkov. Sekretariat za zakonodajo državnega zbora je imel po mnenju ministra Šeliga "več kot dovolj časa", da bi pregledal in podal mnenje k zakonu o medijih, ki ga je vlada v parlament poslala 24. julija. Matični palramentarni odbor ga po poletnih počitnicah ni obravnaval prav z obrazložitvijo, da še ni podano omenjeno mnenje. Vse to ministra Šeliga navdaja z mislijo, da v Sloveniji "ne vlada vlada", temveč nekatere struje.
Civilna pobuda zbrala prek 2.500 podpisov
19. 08. 2000 00.00
Civilna pobuda za ohranitev Robbovega vodnjaka v starem mestnemu jedru Ljubljane je doslej zbrala več kot 2.500 podpisov podpore. Hoteli so jih izročiti mestnim oblastem vendar jim ni uspelo. Tako pri mestnih službah kot pri županji so sprva naleteli na gluha ušesa, saj so predstavnike civilne pobude napotili kar k vratarju mestne hiše. Ker je županja na dopustu, so se za sestanek v naslednjih dneh končno uspeli dogovoriti s podžupanom. Gradbena ograja še stoji, po mnenju civilne iniciative pa bi jo veljalo v času turistične sezone odstraniti vse do trenutka, dokler ne bo končan upravni postopek, v katerem je gradbena inšpekcija odredila ustavitev del. Zagovorniki selitve celotnega spomenika pa Robbov vodnjak primerjajo z usodo Michelangelovega Davida, kar pa je po mnenju omdudsmana pri Zelenih Jazbinška, nevzdržno.
Vodnjaka še ne bodo selili
13. 08. 2000 00.00
Pritožbeni rok na izdano dovoljenje za priglasitev del za demontažo Robbovega vodnjaka se je iztekel. Civilni pobudniki z Jazbinškom na čelu se bodo na odločitev, ki seveda pomeni, premestitev vodnjaka, pritožili. Civilna pobuda za ohranitev Robbovega vodnjaka vztraja pri tem, da se v Narodni galeriji začasno shranijo le kipci z vodnjaka. Arhitekturni del pa mora ostati v starem mestnem jedru.
Zagožen predsednik Enotne slovenske kmečke zveze
07. 08. 2000 11.01
Po ženskih zvezah in mladih sta se na včerajšnjem združitvenem občnem zboru združila v Enotno slovensko kmečko zvezo pri SLS+SKD Slovenski ljudski stranki še kmečka dela nekdanjih SLS in SKD. Za predsednika enotne kmečke zveze je bil izvoljen, dosedanji predsednik SKZ ter predsednik SLS+SKD Franc Zagožen, za častnega predsednika pa Ivan Oman. Z združitvijo Slovenskega kmečkega gibanja pri nekdanji SKD in Slovenske kmečke zveze pri bivši SLS v Enotno slovensko kmečko zvezo, ki združuje prek 30.000 članov, se je po mnenju njenih predstavnikov oblikovala najmočnejša organizacija kmetov v Sloveniji. Delegati so izvolili tudi upravni odbor zveze, v katerem je poleg predsednika, častnega predsednika podpredsednika ter predsednika in podpredsednika programskega sveta še po 15 članov iz nekdanjega kmečkega gibanja in nekdanje kmečke zveze, sprejeli statut zveze ter sporazum o združitvi.
Zagožen predsednik Enotne slovenske kmečke zveze
07. 08. 2000 00.00
Po ženskih zvezah in mladih sta se na včerajšnjem združitvenem občnem zboru združila v Enotno slovensko kmečko zvezo pri SLS+SKD Slovenski ljudski stranki še kmečka dela nekdanjih SLS in SKD. Za predsednika enotne kmečke zveze je bil izvoljen, dosedanji predsednik SKZ ter predsednik SLS+SKD Franc Zagožen, za častnega predsednika pa Ivan Oman. Z združitvijo Slovenskega kmečkega gibanja pri nekdanji SKD in Slovenske kmečke zveze pri bivši SLS v Enotno slovensko kmečko zvezo, ki združuje prek 30.000 članov, se je po mnenju njenih predstavnikov oblikovala najmočnejša organizacija kmetov v Sloveniji. Delegati so izvolili tudi upravni odbor zveze, v katerem je poleg predsednika, častnega predsednika podpredsednika ter predsednika in podpredsednika programskega sveta še po 15 članov iz nekdanjega kmečkega gibanja in nekdanje kmečke zveze, sprejeli statut zveze ter sporazum o združitvi.
Zagožen predsednik Enotne slovenske kmečke zveze
06. 08. 2000 00.00
Po ženskih zvezah in mladih sta se na združitvenem občnem zboru združila v Enotno slovensko kmečko zvezo pri SLS+SKD Slovenski ljudski stranki še kmečka dela nekdanjih SLS in SKD. Za predsednika enotne kmečke zveze je bil izvoljen, dosedanji predsednik SKZ ter predsednik SLS+SKD Franc Zagožen, za častnega predsednika pa Ivan Oman. Z združitvijo Slovenskega kmečkega gibanja pri nekdanji SKD in Slovenske kmečke zveze pri bivši SLS v Enotno slovensko kmečko zvezo, ki združuje prek 30.000 članov, se je po mnenju njenih predstavnikov oblikovala najmočnejša organizacija kmetov v Sloveniji. Delegati so izvolili tudi upravni odbor zveze, v katerem je poleg predsednika, častnega predsednika podpredsednika ter predsednika in podpredsednika programskega sveta še po 15 članov iz nekdanjega kmečkega gibanja in nekdanje kmečke zveze, sprejeli statut zveze ter sporazum o združitvi.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 11.07
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.Bistvene novosti bodo nastopile s 1. januarjem 2001, do takrat bodo namreč še uporabljali obstoječe obrazce za potne listine, nato pa bodo začeli z izdajanjem novih potnih listin. Njihova izdelava, personalizacija ter skladiščenje bo centralizirano na ravni države in ne več po upravnih enotah. Za izdelavo bosta skrbeli pooblaščeni podjetji Cetis in Mirage, ki sta bili izbrani na podlagi zakona o javnih razpisih in vladnega odloka o naročilih zaupne narave. Podobno kot zdaj pri osebnih izkaznicah bo državljan na upravni enoti izpolnil vlogo, ko se bo tudi odločil, ali bo potno listino prejel po pošti oz. bo osebno prevzel na upravni enoti. Državljan se bo lahko ob vlogi za izdajo odločil, ali želi imeti potno listino z 32 ali z 48 stranmi. Novosti, podobno kot pri osebni izkaznici, so tudi glede dvojezičnega zapisa podatkov na potnem listu na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost.