ureditev
V Štanjelu bodo uredili komunalno infrastrukturo
12. 10. 2000 00.00
Minister za okolje in prostor Andrej Umek in župan občine Komen Uroš Slamič sta danes v Štanjelu podpisala dogovor med ministrstvom za okolje in prostor (MOP) in Občino Komen o skupnih ukrepih za ureditev komunalne infrastrukture na območju Štanjela. MOP bo v višini do 50 odstotkov sofinanciralo izdelavo projektne dokumentacije in investicije v ureditev komunalne infrastrukture na območju Štanjela, katerih skupna ocenjena vrednost znaša okoli 300 milijonov tolarjev, so sporočili z MOP. Poleg tega bo MOP pomagalo pri pridobitvi dodatnih finančnih sredstev v te namene, tako iz evropskih skladov kot tudi iz drugih ministrstev, Občina Komen pa bo v enem letu od sklenitve dogovora pridobila vsa potrebna soglasja in upravna dovoljenja za začetek izgradnje komunalne infrastrukture. Vsa potrebna gradbena dela naj bi se zaključila konec leta 2002, so še sporočili z MOP. Štanjel predstavlja enega najpomembnejših turističnih krajev na Primorskem, ki ga obiskujejo domači in tuji turisti. Spada med najbolj ogrožene in hkrati najkvalitetnejše objekte kulturne dediščine Slovenije, manjkajoča komunalna infrastruktura na območju Štanjela pa še posebej zavira nadaljnji razvoj tega kraja.
Peterle in Korač za čimprejšnjo ureditev odnosov med Slovenijo in ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle se je danes na Mokricah srečal s predstavnikom Demokratične opozicije Srbije (DOS) in predsednikom Socialdemokratske unije Žarkom Koračem, ki skupaj s podpredsednikom Nove demokracije Svetozarjem Krstićem včeraj prispel na obisk v Zagreb. Minister Peterle je Koraču čestital za zmago demokratične opozicije na nedavnih volitvah v ZRJ. Korač pa je izčrpno orisal sedanje politične razmere v ZRJ in izrazil pričakovanje, da bo nova jugoslovanska vlada oblikovana v sedmih do desetih dneh. Sogovornika sta tudi ugotovila velik interes tako Slovenije kot ZRJ za čimprejšnjo normalizacijo odnosov med državama in vzpostavitev diplomatskih odnosov, je v pogovoru za STA dejal minister Peterle. Po besedah ministra Peterleta sta s sogovornikom tudi ugotovila, da med Slovenijo in ZRJ ni resnih odprtih vprašanj ter da sta državi v preteklosti sodelovali in gojili prijateljske odnose. Glede vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ kot "posebnem vprašanju" pa je Korač po besedah ministra Peterleta izrazil stališča, ki so v skladu s tem, kar je že večkrat povedal novi predsednik ZRJ Vojislav Koštunica, in sicer, da ZRJ ne bo vztrajala na konceptu kontinuitete, temveč se bo zavzemala za enakopraven dogovor glede tega vprašanja med vsemi naslednicami nekdanje SFRJ. Tudi za rešitev tega vprašanja je treba počakati na oblikovanje nove jugoslovanske vlade, je poudaril Peterle. Peterle in Korač sta se zavzela tudi za pripravo temeljev za močnejše gospodarsko sodelovanje med državama. Po besedah Peterleta blagovna menjava že sedaj obsega približno 120 milijonov dolarjev. Sogovornika sta izrazila željo obeh držav za razvoj sodelovanja tudi na drugih področij, še zlasti v kulturi ter znanosti in tehniki. Minister Peterle je predstavniku DOS izročil tudi kopije predlogov družbe Adria Airways o čimprejšnji vzpostavitvi letalskih linij med Ljubljano ter Beogradom in Podgorico. Glede jutrišnjega obiska posebnega odposlanca slovenskega premiera Andreja Bajuka, državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Mitje Drobniča v Beogradu, je minister Peterle dejal, da gre za zelo pomemben obisk. Po ministrovih besedah bo jutri obenem potekal usklajevalni sestanek treh kabinetov v Ljubljani, in sicer predsednika države, predsednika vlade in zunanjega ministra. Državni sekretar Drobnič se bo jutri v Beogradu srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Koštunico, pa tudi predstavniki tamkajšnjih strank in gospodarstveniki. Med glavnimi temami pogovorov bo vzpostavitev diplomatskih odnosov med Slovenijo in ZRJ ter vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ. Z demokratičnimi spremembami v ZRJ se namreč odpirajo tudi možnosti za vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama, ki zaradi nesoglasij o nasledstvu v desetih letih po osamosvojitvi Slovenije niso zaživeli.
Slovenija podpira odločitev srbskega naroda
30. 09. 2000 00.00
Slovenija se pridružuje izjavam in podpori EU srbskemu narodu ob njegovi zgodovinski odločitvi na predsedniških in parlamentarnih volitvah preteklo nedeljo, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Slovenija meni, da bo ta odločitev vodila v novo, demokratično in sodobno ZRJ.
Prvo delovno srečanje v Gotenici
29. 09. 2000 00.00
Direktorji policijskih uprav in vodje okrožnih državnih tožilstev ter vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve se bodo danes sestali na prvem delovnem srečanju v policijskem vadbenem centru v Gotenici. Posvet bosta vodila generalni direktor policije Marko Pogorevc in generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
Jutri prvo delovno srečanje v Gotenici
28. 09. 2000 00.00
Direktorji policijskih uprav in vodje okrožnih državnih tožilstev ter vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve se bodo jutri, 29. septembra, sestali na prvem delovnem srečanju v policijskem vadbenem centru v Gotenici. Posvet bosta vodila generalni direktor policije Marko Pogorevc in generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
Podpis sporazuma o sodelovanju
24. 09. 2000 00.00
Pri brodu na reki Muri med Hotizo in Svetim Martinom na Muri so županih hrvaških občin Sveti Martin, Mursko Središče in Podturen ter slovenskih Lendava in Turnišče podpisali sporazum o sodelovanju na gospodarskem področju, v kulturi, turizmu, športu, lovu in ribolovu. Sporazum med drugim predvideva tudi prosto gibanje prebivalcev obeh držav na območju narodnega parka Mura na obeh straneh reke z osebno izkaznico. Formalno bi sporazum sicer veljal le, če bi ga potrdili vladi oziroma parlamenta obeh držav, kot tak pa pomeni poziv oblastem obeh držav, da prisluhnejo prebivalcem ob meji, rešijo težave in jim omogočijo prijaznejše življenje.
Slovenija postala dobrodošel partner
17. 09. 2000 00.00
"Slovenija se je na zasedanju 55. generalne skupščine predstavila kot aktivna država, ki ravna odgovorno tako na
Potočnikova z župani obljubljanskih občin
12. 09. 2000 00.00
Ljubljanska županja Vika Potočnik in predstavniki Mestne občine Ljubljana so se danes sestali z župani obljubljanskih občin, ki so pravne naslednice nekdanje ljubljanske občine. Osrednja tema pogovorov je bila ureditev lastniških razmerij in delovanja Holding mesta Ljubljana.
Sindikat slovenskih diplomatov o odpoklicu veleposlanikov
01. 09. 2000 00.00
Ob predlogu zunanjega ministra Lojzeta Peterleta za odpoklic veleposlanikov, ki jim je potekel mandat, in ob odgovoru predsednika republike Milana Kučana je sindikat slovenskih diplomatov danes opozoril, da gre v spornem primeru za pogodbene diplomate, razen enega, in da po zakonu pogodbeni diplomati ne morejo opravljati dolžnosti po izteku štiriletnega mandata.
Deset let slovenske diplomacije
01. 09. 2000 00.00
Na Brdu pri Kranju je bil sinoči sedmi redni letni posvet slovenske diplomacije. Zunanja politika in diplomacija pa sta ostali v senci predvolilnega obdobja in zapletov med predsednikom države, predsednikom vlade in zunanjim ministrom zaradi zahteve po odpoklicu petih diplomatov. Z liste petih sta na posvet prišla le dva.
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Obnova Štanjela
16. 08. 2000 00.00
Na področju obnove in ureditve Štanjela, pri katerih aktivno sodeluje tudi občina, trenutno poteka več dejavnosti, tri najpomembnejše pa so obnova Ferrarijevega vrta, priprave na obnovo kvadratnega stolpa in za izdelavo projektne dokumentacije za ureditev treh trgov, s katerimi bo končno rešena tudi problematika parkiranja dnevnih obiskovalcev, je na današnji novinarski konferenci poudaril župan občine Komen Uroš Slamič.
Vlada odločitve sprejema s soglasjem
02. 08. 2000 15.48
V zvezi s ponedeljkovimi kadrovskimi spremembami v nekaterih nadzornih svetih in drugih ustanovah, so iz urada vlade za informiranje sporočili, da je vlada vse svoje odločitve vedno sprejemala s soglasjem in ne z glasovanjem. Omenjeno velja tudi za odločitve o kadrovskih spremembah, ki jih je vlada sprejela v ponedeljek, 31. julija. Vsi kadrovski predlogi so bili že pred obravnavo na seji vlade usklajeni med obema vladnima strankama. Večino sprejetih kadrovskih rešitev je predlagala SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, z njimi pa se je strinjala tudi SDS, so zapisali v sporočilu za javnost.
Duhovna služba v vojski in v zaporih
28. 07. 2000 07.55
Slovenska škofovska konferenca je včeraj v Celju obravnavala naloge cerkve v zvezi s pripravami na drugo slovensko sinodo ter naloge v zvezi z uvajanjem duhovne službe za pripadnike Slovenske vojske in kaznjence v zaporih, je povedal ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Poudaril je, da bo eno prvih vprašanj, ki jih bo zastavil ameriški senat, ko bodo v zvezi NATO odločali o sprejemu Slovenije v članstvo, tudi to, kako je v naši vojski poskrbljeno za duhovno življenje vojakov. Dodal je, da se zato želi slovenska cerkev na to dobro pripraviti in da so že določili nekaj duhovnikov, ki bodo prevzeli odgovornost za duhovno skrb slovenskih vojakov, ki bi to želeli.
Srečanje Rodeta in Šelige
26. 07. 2000 19.16
Minister za kulturo Rudi Šeligo se je danes na delovnem pogovoru srečal z ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropolitom dr. Francem Rodetom. Pogovarjala sta se o arhivski dejavnosti Rimskokatoliške cerkve, statusni ureditvi verskega muzeja v Stični in denacionalizacijskih vprašanjih, ki zadevajo zahtevke Cerkve. Med ostalim naj bi se posebej omenjalatudi denacionalizacijo Blejskega otoka.
Ljubljanska županja v Zagrebu
14. 07. 2000 14.13
Županja mestne občine Ljubljana (MOL) Viktorija Potočnik bo na povabilo župana Zagreba Milana Bandiča v sredo, 19. julija, prvič uradno obiskala hrvaško prestolnico. Osrednja tema njunih pogovorov bo okrepitev odnosov med mestoma ter ureditev odnosov med glavnim mestom in državo. Županjo bosta ob tej priložnosti sprejela tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić in hrvaški minister za kulturo Antun Vujič, so sporočili z MOL.
Zakon pomeni šele začetek dela
10. 07. 2000 14.16
Zakon o kmetijstvu takoj ob njegovi uveljavitvi 1. julija na področje kmetijstva in podeželja ni prinesel nekih bistvenih zasukov. To niti ni bil njegov namen, saj gre za krovni zakon z omenjenega področja, ki je evropsko naravnan, zato bo na njegovi podlagi vlada lahko izvedla spremljajoče ukrepe prilagajanja kmetijske politike skupni kmetijski politiki Evropske unije.
Črnogorski parlament zavrnil spremembe
09. 07. 2000 09.54
Črnogorski parlament je v noči na soboto na izredni seji v Podgorici sprejel resolucijo, v kateri zavrača spremembe jugoslovanske ustave, ki jih je v četrtek sprejel parlament ZR Jugoslavije. Poslanci pa v večurni razpravi niso sprejeli predloga o pripravi referenduma, na katerem bi se volilci odločali o neodvisnosti Črne gore. Resolucijo je podprlo 36 poslancev, 18 pa jih je bilo proti.
G-7 proti državam davčnega raja
08. 07. 2000 10.33
Finančni ministri skupine sedmih industrijsko najrazvitejših držav na svetu (G-7) so se na današnjem plenarnem zasedanju v japonski Fukuoki dogovorili za sodelovanje na področju boja proti t.i. 'državam davčnega raja' in pranju denarja ter pri tem zagrozili s sankcijami, povezanimi z omejeno podporo s strani mednarodnih finančnih institucij, kot je na primer Mednarodni denarni sklad. Med 15 takimi državami so omenili tudi Rusijo in Izrael.
SNS zahteva sklic izredne seje OMO
06. 07. 2000 11.28
Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je danes predsedniku odbora državnega zbora za mednarodne odnose (OMO) Jelku Kacinu v imenu poslanske skupine SNS poslal zahtevo za sklic izredne seje OMO, na kateri naj bi obravnavali izjave slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta glede sprejemanja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Vrh za ''multipolarni svet''
05. 07. 2000 19.09
Rusija, Kitajska in tri srednjeazijske države članice Skupnosti neodvisnih držav (SND) so danes na vrhu v tadžikistanski prestolnici Dušanbeju pozvale k spoštovanju mednarodnih sporazumov o prekinitvi jedrskih poskusov in neširjenju jedrskega orožja. V skupni deklaraciji so se države t.i. šanghajske skupine zavzele za ''multipolarno svetovno ureditev'', s katero bi ohranili mednarodno stabilnost.
BS sprejela nov sistem zajamčenih vlog
28. 06. 2000 16.56
Svet Banke Slovenije (BS) je na včerajšnji seji sprejel sklep o sistemu zajamčenih vlog, ki bo pričel veljati 1. januarja 2001. Nova ureditev zagotavlja izplačilo zajamčenih vlog posameznim vlagateljem do višine 3,7 milijona tolarjev v primeru stečaja banke ali hranilnice. Zajamčene so vloge tako fizičnih oseb kot tudi malih pravnih oseb, niso pa zajamčene vloge države, lokalnih skupnosti, vloge oseb, ki so z banko povezane, vloge na prinosnika in podobno.
Annan na pogovorih s Hezbolahom
20. 06. 2000 17.33
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je danes prispel na dvodnevni obisk v Jordanijo, kjer ga je sprejel kralj Abdulah II. so sporočili uradni jordanski viri. Pred tem se je Annan v Bejrutu sestal z voditeljem proiranskega Hezbolaha, šejkom Hasanom Nasralahom, s čimer je skupini, ki je na jugu Libanona po umiku izraelskih sil prevzela dejanski nadzor, omogočil prvi dialog z mednarodno skupnostjo.
Italija priseljencem ureja status
20. 06. 2000 17.22
Italijanska vlada je sklenila, da bo vnovič proučila primere nezakonitih priseljencev na svojem ozemlju in možnosti za ureditev statusa približno 40.000 ljudem. Državni sekretar na notanjem ministrstvu Massimo Brutti je sinoči po srečanju s predstavniki glavnih sindikatov napovedal, da bo vlada vnovič proučila 53.000 nerešenih prošenj za ureditev statusa. Lani so italijanske oblasti začele obsežno operacijo za ureditev statusa nezakonitih priseljencev. Od prejetih 250.000 prošenj je bilo ugodno rešenih približno 150.000.
Pridobitev Narodne galerije
19. 06. 2000 14.13
<A HREF=http://www.ng-slo.si/ target=_blank> Narodna galerija </A>v Ljubljani je pridobila 29 del najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov iz obdobja med obema vojnama. Gre za t.i. BožičLangusovo zbirko, najpomembnejšo donacijo Narodni galeriji v zadnjih desetih letih. Darovalca del, med katerimi so platna impresionistov Jakopiča, Jame in Sternena, sta Zora Božič in Milan Langus. Zbirka bo na ogled od 22. junija do 31. avgusta. Razstavo bo ta četrtek ob 20. uri odprl minister za kulturo Rudi Šeligo.
Srečanje veteranov vojne za Slovenijo
18. 06. 2000 10.17
Na Zavrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah so se včeraj zbrali veterani vojne za Slovenijo iz vzhodne Štajerske in Prekmurja. Na prireditvi, ki se je je udeležilo približno 300 veteranov, so govorili tudi o vrednotenju njihove vloge v osamosvojitveni vojni leta 1991. Na slovesnosti ob tej priložnosti je Jože Jurša predstavil zahteve združenja, ki se nanašajo na takojšnjo ureditev statusa veteranov vojne za Slovenijo. Pristojne je pozval, naj čimprej uredijo evidence tako neposrednih udeležencev vojne kot tudi tistih, ki so pripomogli k vojaškemu uspehu Slovenije v letu 1991.
Ovadba osumljenih izdaje vojaških skrivnosti
16. 06. 2000 20.14
Varnostna služba OVS je danes ovadila dva delavca službe za obveščevalne zadeve, ki ju sumi izdaje vojaške skrivnosti nepooblaščeni osebi. Vuk Obradović zadeve ni želel komentirati, njegova sodelavka Lilijana Nesterović pa nam je po telefonu povedala, da je nekdanji general v nemškem tisku prebral, da je v središču vohunske afere v Sloveniji, vendar ne ve natančno, zakaj v zadevi gre. Vohuni ga niti ne zalezujejo niti ne novačijo, je še dodala.
Lanski dobiček Geoplina
14. 06. 2000 19.12
Na današnji skupščini Geoplina so družbeniki obravnavali in sprejeli letno poročilo o poslovanju družbe v letu 1999 in s strani uprave predlagano delitev dobička. Kot so sporočili iz slovenske plinske družbe, so družbeniki obravnavali tudi poročilo o izvajanju sklepov lanske skupščine, ki se nanašajo na ureditev statusno pravnega položaja družbe in na odprta vprašanja z državo v zvezi s tožbama iz naslova neodobrene cene zemeljskega plina v letu 1992. Geoplin je lansko poslovno leto sklenil s čistim dobičkom v višini 1,165 milijarde tolarjev, kar je za 65 odstotkov več kot v letu 1998.
Predlog zakona o posebnih manjšinskih pravicah
12. 06. 2000 09.14
Državni zbor naj bi v kratkem prvič obravnaval zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, s katerim želita poslanca italijanske in madžarske narodnosti, Roberto Battelli in Marija Pozsonec, omenjeno področje uskladiti z novo šolsko zakonodajo iz leta 1996, omogočiti pripadnikom narodnih skupnosti ohranjanje jezikovne in kulturne identitete ter spodbujati razvoj sožitja med ljudmi na narodnostno mešanih območjih. Za uresničitev omenjenih ciljev predlagana zakonska ureditev določa posebne pogoje za načrtovanje, organizacijo in izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela. V skladu z zastavljenimi cilji naj bi zakon zagotavljal zaščito javne mreže vrtcev in šol za pripadnike obeh narodnosti tako, da uvaja obvezno soglasje vlade ob morebitnih spremembah obstoječe mreže ter v zvezi s tem tudi določa pristojnosti obeh samoupravnih narodnih skupnosti v odnosu do lokalnih skupnosti, ki so sicer pristojne za spremembe.
Zdravitelji za zakonsko ureditev dela
11. 06. 2000 19.15
V Slovenskih Konjicah se končuje prvi kongres komplementarnega in naravnega zdravilstva Slovenije, na katerem so se zbrali zdravitelji in drugi zagovorniki alternativnih metod zdravljenja iz vse Slovenije. Med kongresom so ustanovili združenja komplementarnih in naravnih zdravilcev Slovenije (KONAZ), ki bo začasno deloval v okviru sekcije za naravno zdravilstvo pri Slovenskem ekološkem gibanju, pozneje pa nameravajo ustanoviti samostojno organizacijo. Osnovno izhodišče KONAZ je pravica, da ljudje sami izbirajo metode, ki jim pomagajo dvigovati kakovost zdravja in osebnega življenja. Kot prvo nalogo so si zadali pripravo zakona o zdravilstvu, s katerim bodo zagotovili kakovost ponudbe in potrebno strokovno raven zdravilcev in metod, ki jih uporabljajo, ter ureditev, legalizacijo njihovega dela. Po oceni organizatorjev je v Sloveniji 700 alternativnih zdraviteljev.