uredništvo
Najboljši na Infosu
24. 10. 2001 00.00
V torek so na sejemsko izobraževalni prireditvi Infos 01 podelili priznanje Najboljši na Infosu, ki ga podeljuje uredništvo revije Monitor. Letos je to priznanje dobilo podjetje Adacta za izdelek PayNet/Moneta.
Bakterija antraksa najverjetneje podtaknjena
09. 10. 2001 00.00
Z napredovanjem sodno-medicinskih preiskav se krepi sum, da bakterija vraničnega prisada do žrtev ni prišla po naravni poti.
EOS – 1D
12. 10. 2001 00.00
Canon predstavil najhitrejši profesionalni zrcalno-refleksni digitalni fotoaparat na svetu – EOS-1D.
Grečakova zdravnica leta
06. 04. 2001 00.00
Zdravnica leta 2001 je postala lanska zmagovalka Drenka Jovanovič Gračak iz Zreč, so odločili bralci revije za zdravo življenje Viva in lokalnih časopisov ter radijskih postaj. Za najbolj cenjeno pediatrinjo so izbrali Višnjo Zorko iz Slovenske Bistrice, najbolj cenjena ginekologinja je Dušanka Bandelj Klančar prav tako iz Slovenske Bistrice, najbolj cenjen splošni zdravnik pa je Bojan Leban iz Mosta na Soči. Laskava priznanja so podelili nocoj, na predvečer svetovnega dneva zdravja, na sklepni prireditvi na Ljubljanskem gradu.
Svetovni dan poezije
21. 03. 2001 00.00
Organizacija UNESCO je leta 1999 razglasila 21. marec za svetovni dan poezije. Dan poezije se proslavlja širom sveta. Ker so Združeni narodi isti dan proglasili za svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, se bo dan poezije navezoval tudi na to tematiko. V Sloveniji bodo ljubitelji poezije ta dan letos praznovali prvič. V znamenju pesništva Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev ob podpori Slovenske nacionalne komisije za UNESCO na ta dan pripravljata dva dogodka, ki naj bi osvetlila poezijo z vidikov prevajanja. Svetovni dan poezije bodo z večernim odprtim branjem številnih slovenskih pesnikov vseh generacij obeležili tudi v trnovskem KUD-u France Prešeren.
Podelili Jurčičevi nagradi 2000
02. 03. 2001 00.00
Sklad Josipa Jurčiča je Jurčičevi nagradi za novinarje, svobodne publiciste in urednike za leto 2000 na sinočnji slovesnosti v ljubljanski mestni hiši podelil novinarki Večera Darki Zvonar Predan ter Dejanu Steinbuchu, ki sodeluje pri več slovenskih revijah. Zvonar-Predanova se z novinarstvom ukvarja že od srede 80. let, po mnenju odbora Jurčičevega sklada, ki je odločal o nagrajencih, pa je ob zavezanosti svobodi besede, natančnosti in osebni širini najprodornejša slovenska novinarka. Steinbucha, sicer študenta prava, so pri skladu označili za presenetljivo figuro časnikarstva, svobodnega in brez predsodkov ter s posluhom za demokratične odnose v skupnosti. Zvonar-Predanova je ob koncu 80. let s kritičnim in odločnim pisanjem, takrat za tednik 7D, spremljala razpad nekdanje Jugoslavije in odločilne dogodke na Roški. V 90. je dosegla strokovno zrelost in začela pisati za notranjepolitično uredništvo Večera. Po mnenju podeljevalcev nagrade nagrajenko odlikujejo predvsem izvirna izbira in izzivalna razčlemba najbolj vročih tem slovenskega političnega prizorišča. Med drugim se je ukvarjala z manipulacijami oblasti in dogajanjem v pravosodju, ob tem pa je bila predvsem odločna zagovornica šibkejših v družbi. V utemeljitvi so pri skladu poudarili še prodorne intervjuje, ki jih je nagrajenka opravila z znanimi domačimi in tujimi sogovorniki. Je izvrstna spraševalka, provokativna, nepopustljiva, a kljub vsemu vljudna in spoštljiva, so med drugim v utemeljitvi ob podelitvi nagrade zapisali pri Jurčičevem skladu. Dejan Steinbuch se je z novinarstvom začel ukvarjati pred nekaj leti pri ljubljanski Študentski tribuni, po njenem propadu pa se je preselil v zahtevnejša glasila. Članke in komentarje je pisal za Mag, sodeloval pri reviji Zvon, objavljal razmišljanja in eseje v Novi reviji, med drugim je objavil tudi esej v zborniku Sproščena Slovenija. V zadnjem času se je kot vešč organizator izkazal pri mesečniku Ampak, kjer objavlja tudi politične eseje. Odbor Jurčičevega sklada ga je označil za izrazitega, pogumnega novinarja, ki je ob pogosti sprevrženosti oblasti zahteval pluralnost medijev, napadal korupcijo in vse, kar razkraja narod. V njegovem delu je opaziti čut za vrednote, predvsem v njegovih proznih delih pa se kaže literarna nadarjenost.
Pogovor s stripovskimi avtorji
01. 02. 2001 00.00
Uredništvo Stripburgerja bo tudi v februarju nadaljevalo z obujanjem stripovske kulture. 1. februarja so v Središču za mlade ljubljanske Mestne knjižnice v okviru cikla Pogovori s stripovskimi avtorji pripravili srečanje z Izarjem Lunačkom in urednikom Stripburgerja Igorjem Prasslom, ki sta spregovorila o novem albumu Beštije.
Stripburger osvojil stripovsko lovoriko
30. 01. 2001 00.00
Edina slovenska stripovska revija Stripburger je na največjem evropskem stripovskem festivalu v francoskem mestecu Anguleme dobila eno glavnih nagrad, nagrado Alph-Art Fanzine 2001. Žirija osmih priznanih francoskih stripovskih avtorjev, urednikov, novinarjev, knjižničarjev in tiskarjev je nagrado dodelila najbolj grafično in vsebinsko inovativni reviji.
Delova osebnost leta
03. 01. 2001 00.00
Časnik Delo je danes slovesno razglasil Delovo osebnost leta, kar je po soglasni odločitvi uredništva tega časnika postal znan slovenski popotnik Tomo Križnar. Laskavi naslov si je prislužil zaradi svojega prizadevanja za ohranitev sudanskega plemena Nube, ki mu po njegovem prepričanju grozi genocid. Odgovorni urednik časnika Mitja Meršol je ob tej priložnosti na podlagi mesečnih političnih barometrov v minulem letu razglasil tudi najbolj priljubljenega slovenskega politika - predsednika države Milana Kučana - in mu izročil priznanje.
George W. Bush osebnost leta
17. 12. 2000 00.00
Uredništvo ameriškega tednika Time je za osebnost, ki je pomembno zaznamovala letošnje leto, izbrala zmagovalca ameriških predsedniških volitev Georga W. Busha. Uredništvo tednika je laskavi naslov "osebnost leta" podelilo že triinsedemdesetič. Kot je povedal odgovorni urednik tednika Walter Isaacson, je uredništvo Bushu tradicionalno nagrado podelilo predvsem zato, ker si je uspel zagotoviti edinstveno podporo svoje Republikanske stranke.
Umrl Franci Pavšer starejši
04. 12. 2000 00.00
Onemel je glas legendarnega radijskega reporterja. Umrl je Franci Pavšer starejši, čigar glas je bil v zadnjih štirih desetletjih nepogrešljiv v slovenskem etru. Pred osemintridesetimi leti je prišel v tedanje športno uredništvo Radia Ljubljana in mu ostal zvest do upokojitve pred dvema letoma.
Simpozij o Edvardu Rusjanu
25. 11. 2000 00.00
Pionir slovenskega in svetovnega letalstva Edvard Rusjan je pred 91 leti kot prvi Slovenec poletel v nebo. V spomin na ta dogodek sta mestna občina Nova Gorica in uredništvo slovenske letalske revije Krila ob podpori ministrstva za znanost in tehnologijo danes pripravila mednarodni znanstveni simpozij o Edvardu Rusjanu in njegovem bratu Jožetu. Predavatelji različnih strok bodo na celodnevnem simpoziju v prostorih novogoriške mestne občine poskušali strniti dosedanje vedenje o slovenskem letalskem pionirju in njegovem delu. Organizatorji simpozija se z Rusjanom, njegovim življenjem in delom podrobneje ukvarjajo zadnja tri leta, v tem času pa so zbrali že dovolj podatkov in dokumentov za javno predstavitev novih spoznanj.
50 let revije Življenje in tehnika
28. 09. 2000 00.00
Revija Življenje in tehnika letos praznuje 50-letnico izhajanja. Ob jubileju je uredništvo revije pripravilo slavnostno srečanje, ki bo danes ob 19. uri v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Na srečanju ljubiteljev in sodelavcev revije bosta spregovorila direktor revije Matej Pavlič in direktorica Tehniške založbe Slovenije Irena Junkar, v okviru krajšega kulturnega programa pa bodo predstavili odlomke iz starejših številk omenjene revije.
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Koga vleče Altavista za nos?
21. 08. 2000 00.00
Pred slabimi šestimi meseci je Altavista v Veliki Britaniji pričela oglaševati, da bo junija letos pričela ponujati neomejen dostop do interneta za letno naročnino in priključitveno takso skupaj v vrednosti 36 funtov. Za storitev se je prijavilo 500.000 kandidatov, junija pa je Altavista sporočila, da se bo cena storitve povišala na 60 funtov. Kljub dvigu cene je ostalo veliko število interesentov.
Priznanja za najbolj urejene policijske postaje
17. 08. 2000 00.00
Turistična zveza Slovenije ob podpori številnih ustanov, organizacij in društev tudi letos nadaljuje s projektom Moja dežela - lepa in gostoljubna, v katerega se je vključila tudi slovenska policija. Kot so sporočili iz ministrstva za notranje zadeve, slovenska policija želi v okviru svojih zmožnosti prispevati k promociji slovenskega turizma.
216 državnih prvakov Vesele šole
11. 06. 2000 18.24
V Cankarjevem domu so danes pripravili sklepno prireditev 32. državnega tekmovanja v znanju iz Vesele šole, ki je letos potekalo z geslom <i>Veselje za danes - znanje za jutri</i>. Na državnem tekmovanju se je za naziv državnega veselošolskega prvaka potegovalo 991 veselošolcev, kar je največ doslej. Letos je državnih prvakov kar 216, od tega je 150 osmošolcev, katerim bodo na veseli šoli pridobljene točke koristile tudi pri vpisu na srednje šole z omejenim vpisom. Iz sedmih razredov je med prvaki 21 učencev, iz šestih razredov šest, iz petih razredov 22, iz četrtih pa 17.
Radio Index ponovno oddaja
20. 05. 2000 15.42
Beograjska radijska postaja Indeks ima od včeraj popoldne znova informativni spored, resda nekoliko okrnjen, dnevnik Blic pa je danes izšel na 24 straneh.
Zapiranje srbskih medijev
18. 05. 2000 20.40
Srbska policija nadaljuje z zapiranjem še zadnjih neodvisnih medijev. Na sinočnjih demonstracijah, ko so protestirali proti ukinitvi neodvisne televizije Studio B in drugih medijev, se je v Beogradu zbralo 30 tisoč ljudi.
Dve publikaciji Maske
07. 04. 2000 16.12
V letu 2000, ko mineva 80 let od ustanovitve prve Maske, sta izšli že dve publikaciji zavoda za založniško, kulturno in producentsko dejavnost Maska. To sta prva številka revije Maska z letnico 2000, katere nosilni del so razprave o erotizmu, in prva številka publikacije FAME, skupne izdaje Maske in zagrebške revije Frakcija, katere tematsko izhodišče je kulturna produkcija telesa.
Predstavljena nova uredniška ekipa RTVS
21. 01. 2000 18.59
Odgovorni urednik informativnega in izobraževalnega programa na Televiziji Slovenija Uroš Lipušček je predstavil novo uredniško ekipo ter program dela uredništva. Za urednika dnevno-informativnega programa je imenoval Jureta Pengova, za urednico dokumentarnega programa Rosvito Pesek, za urednika notranjepolitične redakcije Rudija Medveda. Uredništvo zunanje-političnih oddaj je prevzela Blanka Doberšek, urednik dopisništva pa je ostal Rado Božičnik. Za urednico izobraževalnega programa je Lipušček znova imenoval Barbaro Volčič Lombergar. Notranje-politično redakcijo so razdelili na dva dela in ustanovili še gospodarsko redakcijo, ki jo bo vodila Barbara Zrimšek, največje spremembe pa se obetajo v centralni redakciji, kjer bodo do začetka marca uvedli enourni informativni blok, ki se bo začel ob 19. uri.
Milena Močilnik je Slovenka leta
04. 01. 2000 20.48
V ljubljanski operni hiši so pozno popoldne slovesno razglasili Slovenko leta 1999. Bralci in uredništvo revije Jana so med 16-imi finalistkami izbrali Mileno Močivnik, znano zavetnico psov.
Slovenski pesniki in pisatelji na Slovaško
24. 10. 1999 20.51
Pet slovenskih pesnikov in pisateljev bo med 26. in 28. oktobrom na povabilo dveh slovaških pisateljskih združenj obiskalo Bratislavo. Ob tej priložnosti bo izšla posebna številka slovaškega literarnega mesečnika Romboid, v celoti posvečena slovenski književnosti. Boris A. Novak, Andrej Brvar, Andrej Blatnik, Iztok Osojnik in Uroš Zupan bodo v sredo, 27. oktobra, nastopili na literarnem večeru v bratislavskem gledališču Stoka.
Eksplozija v Moskvi terjala 32 življenj
10. 09. 1999 09.35
V eksploziji stanovanjskega bloka v Moskvi je umrlo najmanj 32 ljudi, tudi otrok. Ranjenih je 249 ljudi, bojijo pa se, da je pod ruševinami še 60 oseb.
Stripburger v Skandinaviji
09. 09. 1999 17.21
Mednarodnega festivala stripa, ki od 8. do 14. septembra poteka v Atenah, se na povabilo organizatorja udeležujejo tudi predstavniki ljubljanske revije Stripburger ter avtorja Tomaž Lavrič in Zoran Smiljanič. Kot je STA izvedela od predstavnikov te specializirane revije, prireditev poteka kljub nedavnemu potresu v grški prestolnici in ''nekaj popokanim steklom razstavne dvorane''.
Selitev Televizije Beograd čez Savo
03. 09. 1999 14.01
Pretežni del Televizije Srbija je preseljen v Novi Beograd, zvezno ministrstvo za telekomunikacije pa je ustanovilo konzorcij za obnovo Radio-televizije Srbija.
Doslej od 150 do 200 udeležencev mirovne prireditve zoper napade zveze NATO
30. 05. 1999 18.31
Na letnem telovadišču Tivoli v Ljubljani popoldne poteka mirovna in humanitarna prireditev v podporo srbskemu narodu, ki jo prireja uredništvo srbskega časopisa v Ljubljani Srpske novine. Prireditev poteka z geslom Ad acta na cilje NATO pakta.
Danes v Tivoliju zoper napade zveze NATO na ZRJ
30. 05. 1999 12.30
Na letnem telovadišču Tivoli v Ljubljani bo danes popoldne mirovna in humanitarna prireditev v podporo srbskemu narodu, ki jo prireja uredništvo srbskega časopisa v Ljubljani Srpske novine. Prireditev z naslovom Ad acta na cilje NATO pakta se bo začela opoldne, sklenila pa se bo ob 18. uri.
V nedeljo v Tivoliju zoper napade zveze NATO na ZRJ
27. 05. 1999 20.39
Na letnem telovadišču Tivoli v Ljubljani bo v nedeljo, 30. maja, potekala ''Mirovna in humanitarna prireditev v podporo srbskemu narodu'', ki jo prireja uredništvo srbskega časopisa v Ljubljani Srpske novine. Prireditev z naslovom ''Ad acta na cilje NATO pakta'' se bo začela v nedeljo opoldne, sklenila pa ob 18. uri.
Novinarsko častno razsodišče o primeru Bojana Budje
14. 05. 1999 12.14
Novinarsko častno razsodišče (NČR) je po končani glavni obravnavi v zvezi s postopkom, ki so ga zoper novinarja Slovenskih novic Bojana Budjo predlagali koroški policisti, udeleženci osamosvojitvene vojne, zaradi člankov, objavljenih v Slovenskih novicah, in mu očitali kršitev 2., 4., 9. in 10. točke kodeksa novinarjev RS, izdalo odločbo, v kateri je soglasno razodilo, da je: Bojan Budja v člankih Četica specialcev ropala med vojno?, Slovenci streljali vojne ujetnike? in Direktor policije pritrjuje Novicam kršil 2. točko kodeksa novinarjev Slovenije; v zvezi s člankoma Slovenci streljali vojne ujenike? in Direktor policije pritrjuje Novicam sta za kršitev 4. točke kodeksa soodgovorna novinar Budja in uredništvo Slovenskhi novic; novinar Budja pa v člankih z naslovi Četica specialcev ropala med vojno?, Slovenci steljali vojne ujetnike? in Roparji in heroji? ni kršil 10. točke novinarskega kodeksa.