usmrtitve
V Georgii prepovedali električni stol
05. 10. 2001 00.00
Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Georgie je prepovedalo uporabo električnega stola pri izvrševanju smrtne kazni.
Nova usmrtitev v ZDA
19. 06. 2001 00.00
Mehičana Juana Raula Garza, ki so ga ameriške zvezne oblasti obsodile na smrt, je danes v mestu Terre Haute v ameriški zvezni državi Indiana doletela ista usoda kot bombnega atentatorja na zvezno stavbo v Oklahomi Timothyja McVeigha. Garza je bil usmrčen kmalu po 14. uri po srednjeevropskem času, usmrtili pa so ga v istem zaporu, v istem prostoru ter prav tako s smrtonosno injekcijo kot McVeigha prejšnji ponedeljek.
Odzivi na usmrtitev Timothyja McVeigha
12. 06. 2001 00.00
Tuji tisk se v današnjih izdajah odziva na včerajšnjo usmrtitev Timothyja McVeigha, ki je 19. aprila 1995 v Oklahoma Cityju izvedel teroristični napad, v katerem je umrlo 168 ljudi. Češki liberalni časnik Pravo povezuje McVeighovo usmrtitev z dogajanjem v srednjem veku, švicarski Berner Zeitung pa meni, da so McVeigha z usmrtitvijo rešili misli na njegove žrtve. Pariški levousmerjeni časnik L'Humanite opozarja, da je sedanji predsednik ZDA George Bush kot teksaški guverner zavrnil 135 pomilostitev, po ocenah danskega liberalnega časnika Politiken pa je bila usmrtitev McVeigha en velik žalosten cirkus.
Snemanja usmrtitve ne bo
09. 06. 2001 00.00
Timothy McVeigh, ki je leta 1995 v Oklahoma Cityju, izvedel najhujši teroristični bombni napad v ZDA, bo usmrčen v ponedeljek. Potem ko je prizivno sodišče v Denverju zavrnilo pritožbo njegovih odvetnikov, se je McVeigh odpovedal nadaljnjim poskusom pritožbe. Za nastavitev bombe je bil obtožen že avgusta 1997, vendar je odgovornost za smrt 168 ljudi priznal šele lani.
McVeigh bo zahteval preložitev
31. 05. 2001 00.00
Timothy McVeigh, atentator na vladno zgradbo v ameriškem Oklahoma Cityju leta 1995, je danes svojim odvetnikom dovolil, da začnejo postopek za preložitev njegove usmrtitve, predvidene za 11. junij, so sporočili McVeighovi odvetniki.
Znan datum usmrtitve McVeigha
25. 05. 2001 00.00
Timothy McVeigh, obtožen bombnega napada na oklahomsko državno ustanovo aprila 1995, kjer je umrlo 168 ljudi več sto pa jih je bilo ranjenih, bo usmrčen 11. junija.
Val usmrtitev na Kitajskem
23. 05. 2001 00.00
V zadnjem valu usmrtitev, ki so jih kitajske oblasti v minulih šestih tednih izvedle v sklopu kampanje za zajezitev kriminala z imenom "Udari močno", je bilo usmrčenih najmanj tisoč ljudi, so danes v Pekingu sporočili diplomatski viri, medtem pa kitajski tisk še naprej objavlja sezname likvidacij obsojencev.
Hindujci odslej s posebnimi oznakami
22. 05. 2001 00.00
Afganistanski minister za vero je sporočil, da bodo morali Hindujci v Afganistanu poslej nositi posebne oznake na oblačilih. Talibanska vlada, ki nadzira 95 odstotkov Afganistana, je še sporočila, da bo odlok začel veljati takoj, ko bo mogoče.
Preložili usmrtitev Timothyja McVeigha
12. 05. 2001 00.00
Za preložitev usmrtitve bombnega atentatorja Timothyja McVeigha, ki jo je sinoči uradno potrdil tudi ameriški pravosodni minister John Ashcroft, naj bi bili krivi zastareli računalniki, kaotičen arhivski sistem in slabo izobraženi uslužbenci ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI). Več tisoč strani dokumentacije, ki je FBI sodišču ni predal kot dokazno gradivo, ker so jo "spregledali", so odkrili šele v petem poskusu, so danes sporočili z FBI.
Pred neposrednim prenosom usmrtitve
03. 05. 2001 00.00
Dva tedna pred usmrtitvijo Timothya McVeigha, terorista, ki je pred šestimi leti v Oklahomi zakrivil smrt 168-ih ljudi, se je v Ameriki razvnela razprava o neposrednem prenosu usmrtitve. Že včeraj pa so lahko Američani po radijskih valovih poslušali posnetek usmrtitve, ki so jo leta 1984 opravili v zvezni državi Georgia.
Prenos usmrtitve po internetu
19. 04. 2001 00.00
Ameriško internetno podjetje Entertainment Network Incorporated, ki se ukvarja s prenosom zabavnih vsebin, je prosilo ameriško sodišče za dovoljenje za prenos usmrtitve Timothyja McVeigha. Ta je obsojen na smrt, ker je leta 95 podtaknil bombo v poslovni zgradbi v Oklahomi, kjer je umrlo 168 ljudi. Usmrčen bo 16.maja.
Prenos usmrtitve Timothyja McVeigha
13. 04. 2001 00.00
Ameriški pravosodni minister John Ashcroft je sporočil, da si bodo lahko poleg uradnih prič, usmrtitev terorista odgovornega za bombni napad na zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju Timothyja McVeigha, ogledali tudi sorodniki žrtev napada leta 1995, v katerem je umrlo 168 oseb, med njimi 19 otrok. Timothy McVeigh je februarja celo sam predlagal, da bi njegovo usmrtitev s smrtonosno injekcijo, predvideno za 16. maja letos, neposredno prenašale ameriške televizijske postaje. Pravosodni minister se je odločil, da iz McVeigha ne bo delal mučenika, ampak zadovoljil le željo po maščevanju, saj bo prenos usmrtitve potekal na zaprtem šifriranem prenosu samo za sorodnike umrlih in nekaj sto ranjenih v omenjenem napadu.
Krvavi nemiri v Pakistanu
28. 02. 2001 00.00
V pakistanskem mestu Jhang so danes izbruhnili nemiri zaradi usmrtitve islamskega skrajneža, ki je bil pred leti obsojen na smrt zaradi umora nekega iranskega diplomata leta 1990. Nekaj ur po usmrtitvi 33-letnega Haqua Nawaza Jhangvija je prišlo do spopadov med policijo in pripadniki pakistanske radikalne sunitske stranke SSP, v katerih je umrla ena oseba, več pa je bilo ranjenih. V preteklih tednih je bilo zaradi nemirov v pakistanski provinci Pandžab aretiranih okoli 1000 pripadnikov stranke SSP.
Amnesty International ob obisku Seleznjova
30. 01. 2001 00.00
Amnesty International (AI) Slovenije in Hrvaške v skupni izjavi z obžalovanjem ugotavljata, da visoki slovenski predstavniki, ki so se včeraj v Ljubljani sestali s predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom, visokemu ruskemu predstavniku niso omenili problema kršenja človekovih pravic v Rusiji. Seleznjov bo danes odpotoval v Zagreb, kjer se bo jutri srečal s hrvaškim vodstvom. AI Slovenije in Hrvaške pričakujeta, da bo na dnevnem redu pogovorov tudi vprašanje človekovih pravic v Čečeniji.
Umaknili obtožnico proti Pinochetu
20. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče v Čilu je danes umaknilo obtožnico proti nekdanjemu čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu zaradi odgovornosti za usmrtitve po državnem udaru leta 1973, umaknilo pa je tudi odredbo o njegovem hišnem priporu. Odločitev je bila sprejeta s štirimi glasovi za in enim proti. Sodniki so s tem potrdili razsodbo prizivnega sodišča, ki je preiskovalnemu sodniku Juanu Guzmanu očitalo, da v predvidenem roku ni uradno zaslišal Pinocheta.
V Teksasu usmrtili Garyja Grahama
23. 06. 2000 10.47
V Teksasu so sinoči usmrtili 36letnega Garyja Grahama zaradi umora leta 1981, za katerega je do konca vztrajal, da ga ni zagrešil. Graham se je do konca boril z zaporniškimi pazniki, ki so ga morali tesno prikleniti, ko so ga peljali do ležišča, na katerem so mu vbrizgali smrtonostno tekočino. Grahamova usmrtitev je pritegnila največjo pozornost ameriških medijev od usmrtitve Karle Fay Tucker leta 1998, ker guverner Teksasa George Bush kandidira za predsednika ZDA. Njegova kandidatura je bila pomeben element pri začetku nacionalne debate o upravičenosti smrtne kazni v pravosodnem sistemu, ki je dokazano pomanjkljiv in pristranski.
Letno poročilo Amnesty International
14. 06. 2000 14.10
Teptanje človekovih pravic ostaja vsakdan milijonov ljudi po vsem svetu, je tako kot iz leta v leto doslej tudi letos temeljna ugotovitev letnega poročila mednarodne nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International (AI). V danes objavljenem poročilu so zabeležene kršitve človekovih pravic, ki jih dnevno zagrešijo državni uradniki, oborožene opozicije in paravojaške skupine v 144 državah sveta.
Obletnica osvoboditve taborišča v Dachauu
30. 04. 2000 20.23
Številni gosti iz Evrope in Izraela so danes počastili spomin na 55. obletnico osvoboditve nemškega koncentracijskega taborišča Dachau s strani ameriške vojske. Komemoracije se je na kraju, kjer je nekoč stalo zloglasno taborišče Dachau pri Münchnu, udeležilo tudi kakih 80 nekdanjih taboriščnikov iz Vzhodne Evrope.
ZDA pozdravile aretacijo Krajišnika
04. 04. 2000 08.58
ZDA so sinoči pozdravile aretacijo enega nekdanjih vodilnih predstavnikov bosanskih Srbov Momčila Krajišnika in menile, da bodo kmalu prijeli tudi druge osumljence vojnih zločinov, kot je Radovan Karadžić. Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright naj bi telefonirala francoskemu zunanjemu ministru Hubertu Vedrinu in mu čestitala, saj so prav francoski vojaki v SFOR uspešno izvedli akcijo. Ameriški veleposlanik pri ZN in tvorec daytonskega mirovnega sporazuma Richard Holbrooke pa je aretacijo Krajišnika označil kot ključni dogodek zadnjih štirih let v BiH. Po njegovem mnenju je Krajišnik ''drugi najhujši vojni zločinec takoj za Karadžićem.
Clinton bo preučil politiko smrtnih kazni
05. 02. 2000 16.35
Ameriški predsednik Bill Clinton bo pozitivno odgovoril na zahtevo po preučitvi politike smrtnih kazni na zvezni ravni, potem ko so v zvezni državi Illinois uvedli moratorij na usmrtitve, so sporočili iz Bele hiše.
Bush o smrtnih obsodbah
16. 01. 2000 11.00
Guverner ameriške zvezne države Floride Jeb Bush, brat predsedniškega kandidata iz Teksasa Georga W. Busha, je konec tedna podpisal zakon, s katerim je skrajšal proces od obsodbe na smrt do usmrtitve obsojenca. Po novem zakonu bo imel obsojenec na voljo le dva priziva na smrtno obsodbo, pri čemer mu bo čas za vložitev drugega potekel po šestih mesecih od vložitve prvega. Doslej je veljalo, da ima obsojenec leto dni časa za vložitev drugega priziva.
Deseta obletnica Ceausescujeve usmrtitve
24. 12. 1999 11.11
V Romuniji so na božič pred desetimi leti, 25. decembra 1989, po obsodbi vojaškega sodišča in uspešni ljudski vstaji usmrtili osovraženega komunističnega diktatorja Nicolaeja Ceausescuja in njegovo ženo Eleno. Ustrelili so ju na dvorišču vojašnice v mestu Targoviste. S Ceausescujem je iz Vzhodne Evrope izginil še zadnji državni voditelj stalinističnega kova. V nasprotju z drugimi vzhodnoevropskimi državami je bila revolucija v Romuniji zelo krvava; na tisoče ljudi je umrlo še po padcu Ceausescuja v spopadih s tajno policijo Securitate.
Gorana Jelišića obsodili na 40 let
14. 12. 1999 20.26
Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je bosanskega Srba Gorana Jelišića obsodilo na 40 let zaporne kazni, kar je največja kazen, ki jih je to sodišče izreklo v šestih letih delovanja. 31-letni Jelišić je bil obsojen zločinov zoper človeštvo, ki jih je zakrivil kot poveljnik taborišča Luka v Brčkem med vojno v Bosni.
Konvencija ZN o pravicah otroka
20. 11. 1999 12.01
Na današnji dan pred desetimi leti je generalna skupščina Združenih narodov (ZN) sprejela Konvencijo ZN o pravicah otroka. Ta edinstven dokument pokriva paleto državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, ki jih mora uživati vsak otrok. Zaradi zadostnega števila ratifikacij je stopila v veljavo že leto dni po sprejemu - septembra 1990 Doslej so jo ratificirale vse države ZN z izjemo Združenih držav Amerike in Somalije.
Šakić obsojen na 20 let zapora
04. 10. 1999 15.09
Zagrebško sodišče je danes Dinka Šakića, nekdanjega vodjo koncentracijskega taborišča Jasenovac, obsodilo na najvišjo možno kazen, 20 let zapora. Sedemčlansko zagrebško sodišče je Šakića spoznalo za krivega zločinov proti civilnemu prebivalstvu in kršitve mednarodnega prava.
Eichmannovi zaporniški spomini
14. 08. 1999 11.00
Izraelske oblasti so sporočile, da bodo objavile zaporniške spomine Adolfa Eichmanna. Od Eichmannove usmrtitve leta 1962 so bili spomini skriti v izraelskem nacionalnem muzeju. Rokopis spominov glavnega nacističnega organizatorja deportacije Judov v koncentracijska taborišča obsega 1300 strani, v katerih se skuša Eichmann predstaviti kot povprečen uradnik, ki je le izvrševal Hitlerjeve ukaze. Spomine, v katere bodo vključili tudi ozadje dogodkov in komentarje, naj bi izdali v najkrajšem možnem času. Po besedah tiskovnega predstavnika izraelskega pravosodnega ministrstva naj bi spomine po objavi vrnili Eichmannovim svojcem.
Nasilna akcija v romskem naselju
06. 08. 1999 13.26
Nevladna organizacija za človekove pravice Helsinški monitor Slovenije (HMS) je na novinarski konferenci opozorila na sporen način nedavne usmrtitve 211 psov v izključno 21 romskih naseljih na širšem območju Dolenjske in Bele Krajine. Po besedah predsednice HMS Neve Miklavčič Predan je bila omenjena akcija, ki je bila izvedena po naročilu republiške veterinarske uprave, skrajno nasilno in etnično usmerjena, zato bi odgovornost za omenjeno dejanje moralo prevzeti ministrstvo za kmetijstvo. Za HMS je sporen zlasti način izvedbe omenjene akcije, saj so po njihovih besedah predstavniki Veterinarskega zavoda Slovenije v sodelovanju s policijo, veterinarsko inšpekcijo in člani novomeškega lovskega društva nenapovedano prišli v romska naselja, v katerih so v treh dneh ob prisotnosti odraslih in otrok postrelili ali z evtanazijskimi iglami usmrtili več kot 200 romskih psov, tako necepljenih kot cepljenih.
Odbor ZN za človekove pravice proti smrtni kazni
28. 04. 1999 14.02
Odbor Združenih narodov za človekove pravice je danes v Ženevi sprejel resolucijo, ki poziva k moratoriju na izvršitev smrtne kazni.
Robinsonova o razmerah na Kosovu
16. 04. 1999 21.30
Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Mary Robinson je danes v Ženevi zatrdila, da so srbske sile v zadnjih dneh izvedle številne hitre usmrtitve kosovskih Albancev, in sicer na območju Djakovice, Orahovca, Ljubeniča in Kotine.
Spominske slovesnosti za žrtve holokavsta
13. 04. 1999 21.22
V spomin na šest milijonov Judov, ki so umrli v holokavstu, so v številnih mestih v Izraelu in v Evropi potekale slovesnosti, na katerih so javno prebirali imena žrtev.