usoda
Ministri EU o trošarinah na gorivo
12. 02. 2001 00.00
Finančni ministri EU bodo danes na zasedanju v Bruslju skušali rešiti odprto vprašanje nižjih trošarin na gorivo, do katerih so v določenih primerih upravičene članice. Pravica do tovrstnih davčnih olajšav je s koncem lanskega leta potekla v kar 37 primerih, tudi v Italiji, kjer so med drugim v veljavi nižje trošarine na bencin na območjih ob slovenski meji. Ministri so po neuspešnih januarskih dogovarjanjih zdaj pod močnim časovnim pritiskom, saj brez zelene luči ministrskega sveta v omenjenih 37 primerih članice ugodnosti uveljavljajo brez pravne podlage. Ker tako kršijo skupno zakonodajo, Evropska komisija grozi, da bo proti njim uvedla postopke.
Ministri EU o trošarinah na gorivo
11. 02. 2001 00.00
Finančni ministri EU bodo jutri na zasedanju v Bruslju skušali rešiti odprto vprašanje nižjih trošarin na gorivo, do katerih so v določenih primerih upravičene članice. Pravica do tovrstnih davčnih olajšav je s koncem lanskega leta potekla v kar 37 primerih, tudi v Italiji, kjer so med drugim v veljavi nižje trošarine na bencin na območjih ob slovenski meji. Ministri so po neuspešnih januarskih dogovarjanjih zdaj pod močnim časovnim pritiskom, saj brez zelene luči ministrskega sveta v omenjenih 37 primerih članice ugodnosti uveljavljajo brez pravne podlage. Ker tako kršijo skupno zakonodajo, Evropska komisija grozi, da bo proti njim uvedla postopke.
Popis prebivalstva drugo leto
08. 02. 2001 00.00
Popis prebivalstva, ki se je v Sloveniji že od leta 1961 izvajal v prvem letu desetletja in je bil prvotno predviden za 31. marec letošnjega leta, bo zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev šele naslednje leto, predvidoma na isti datum. Popis, ki bo stal okoli 2,5 milijarde tolarjev, v njem pa bo sodelovalo od 10 do 12 tisoč ljudi, bo zaradi napredujoče informatizacije in s tem večje ažurnosti in povezanosti baz podatkov tokrat zadnji v doslej znani obliki. Prav zaradi tega bodo v tem popisu tudi nekatere novosti. Poleg podatkov o osebah in gospodinjstvih bodo tokrat popisovalci, bistveno bolj natančno kot leta 1991, zbirali tudi podatke o lastništvu stavb in stanovanj, ki jih bodo uporabili za vzpostavitev registra stanovanj, je povedal državni podsekretar Tomaž Smrekar. Register stanovanj bo omogočil večjo varnost prometa z nepremičninami, služil pa bo tudi za njihovo obdavčenje.
V Izraelu pripravljeni na napade
05. 02. 2001 00.00
V Izraelu je 15 tisoč pripadnikov varnostnih sil dan pred jutrišnjimi volitvami za predsednika vlade, v popolni pripravljenosti. Številne teroristične organizacije so namreč zagrozile z napadi na civiliste. V noči na nedeljo pa so Izraelci ubili Palestinca, ki je poizkušal v Izrael pretihotapiti 15 kilogramov eksploziva.
Pred vrati nove sezone relija
16. 01. 2001 00.00
Konec tedna se bo v Monte Carlu začela nova sezona relija za svetovno prvenstvo. Tako kot pretekla bo štela 14 dirk, deset makadamskih in štiri asfaltne. Lani je vse presenetil Peugeot, ki je v svoji prvi sezoni postal konstruktorski prvak, poleg tega pa je Finec Marcus Groenholm postal prvak med dirkači, s čimer je končal štiriletno prevlado rojaka Tommija Maekinena z Mitsubishijem. Pohod na vrh napovedujejo tudi pri Fordu in Subaruju.
Miloševića zanima njegova usoda
15. 01. 2001 00.00
Slobodan Milošević, nekdanji predsednik ZRJ in vodja opozicijske Socialistične partije Srbije, se je v predvčerajšnjih pogovorih z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pogovarjal o najavljenem možnem sojenju v ZRJ in morebitni izročitvi haaškemu sodišču. Po trditvah agencije Beta naj bi se Milošević zanimal tudi o uresničevanju republiškega zakona o pravicah nekdanjih državnih funkcionarjev. Pogovarjala naj bi se tudi o problemih, s katerimi se ZRJ v zadnjem času srečuje –
Slovesnost ob 59-letnici dražgoške bitke
14. 01. 2001 00.00
Pri spomeniku v Dražgošah bo danes potekala osrednja slovesnost ob 59. obletnici dražgoške bitke, ki sodi v okvir 44. prireditev Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 2001, ene od najstarejših množičnih prireditev v spomin na dogodke iz NOB. Tokratne prireditve so se začele že decembra, in sicer s srečanjem borcev NOB Poljane, višek pa je 22. spominski pohod po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše, med katerim morajo pohodniki "premagati" približno 40 kilometrov poti in 2200 višinskih metrov.
Usoda Raoula Wallenberga še vedno nejasna
12. 01. 2001 00.00
Usoda švedskega diplomata in rešitelja več kot 100.000 madžarskih Judov med 2. svetovno vojno Raoula Wallenberga še vedno ostaja neznanka in sporno vprašanje med Moskvo in Stockholmom, so po devetih letih preiskav sporočili švedski strokovnjaki, člani posebne švedsko-ruske komisije. Po navedbah ruskih članov komisije je dokazano, da je Wallenberg umrl v moskovskem zaporu leta 1947, švedska stran pa temu ne verjame. V tem trenutku je tako po mnenju Švedske nemogoče dokončno razjasniti Wallenbergovo usodo.
Usoda sečoveljskih solin
09. 01. 2001 00.00
O usodi gospodarske dejavnosti solinarstva in ohranitvi krajinskega parka Sečoveljske soline, ki so opredeljene kot ramsarska lokaliteta, so se na problemski konferenci in okrogli mizi v prostorih podjetja Soline soočili predvsem predstavniki pristojnih ministrstev, lokalnih skupnosti ter podjetij Droga in Soline, slednji kot uporabnika območja, ki je v lasti države. Ključni korak v ohranitvi solinarstva in solin je pogodba o skrbništvu in vladna obravnava uredbe o podelitvi koncesije, ki bo določala obveznosti in naloge koncesionarja ter vire financiranja za ohranitev krajinskega parka Sečoveljske soline.
Zadnja kino prestava v dvorani Union
03. 01. 2001 00.00
V torek je bila ljubljanska Kinodvorana Union še zadnjič nabito polna s kina željnimi obiskovalci. Že danes pa so pričeli s spreminjanjem njene podobe in namembnosti. Kompleks prehaja v roke Grand hotela Union, kinodvorana pa se bo vrnila v svojo prvotno, seveda prenovljeno, podobo. V njej bodo odslej konceri, banketi, konference, gala plesi in prireditve.
Letos boljši odnosi s Hrvaško
02. 01. 2001 00.00
Potem ko v minulem letu pri reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško ni prišlo do napredka kljub številnim izjavam politikov obeh držav o njihovi rešljivosti, naj bi po napovedih Ljubljane v odnosih med državama leta 2001 nastopili boljši časi. Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob izteku minulega leta ureditev odnosov s Hrvaško izpostavil kot eno od prednostnih nalog vlade in menil, da je odprta vprašanja moč rešiti v nekaj mesecih. Napovedano je srečanje notranjih ministrov, vendar o datumu še ni govora.
Ugrabitve v ZRJ del vsakdana
29. 12. 2000 00.00
Pred časom je jugoslovansko javnost razburila ugrabitev osemletnega sina znane pevke Lepe Brene in nekdanjega teniškega igralca Slobodana Živojinovića. Bogata starša sta za sina plačala kar 2.5 milijona mark odkupnine. Še vedno ni znana usoda bivšega predsednik Srbije Ivana Stambolića, ki je pogrešan že od avgusta. Pred tednom dni pa je nekdanji sodnik Miroslav Todorović prvi javno spregovoril o obstoju zasebnih zaporov v Srbiji. Miroslav Todorović se sedaj skriva v strahu za svoje življenje, saj mu zdaj grozi tako mafija kot policija, ki je po njegovem prepričanju vpletena v vrsto zločinov.
Poročilo obtičalo v Rimu?
12. 12. 2000 00.00
Zgodovinar dr. Jože Pirjevec je ob predstavitvi knjige Zgodovina Slovencev v Italiji 1866 - 2000, ki je izšla v zbirki Korenine založbe Nova revija, napisal pa jo je skupaj z zgodovinarko, prav tako izredno poznavalko slovensko-italijanskih odnosov dr. Milico Kacin Wohinz, danes v Ljubljani opozoril na negotovo usodo Poročila o slovensko-italijanskih odnosih od leta 1880 do 1956. Zadnjo in dokončno verzijo trideset strani obsegajočega dokumenta sta 25. julija letos v Kopru podpisala sopredsednika slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, Milica Kacin Wohinz in Girgio Conetti. Po navedbah akademika Pirjevca je dokument, ki ga je omenjena komisija pripravljala vse od novembra leta 1993, "obtičal" nekje na italijanskem zunanjem ministrstvu. Zavzel se je, da bi slovenska stran, konkretno slovensko zunanje ministrstvo, vztrajala pri njegovi javni objavi.
Marias prejel književno nagrado
02. 12. 2000 00.00
Španski pisatelj Javier Marias, rojen leta 1951 v Madridu, je dobil italijansko nagrado Alberto Moravia za tujo književnost. Nagrado so tokrat podelili že osmič, posvečena pa je italijanskemu književniku Moraviji, ki je umrl leta 1990. Mariasovi deli Jutri v bitki misli name (Manana en la batalla piensa en mi) in Črno ozadje v času (Negra espalda en el tiempo) sta prevedeni v italijanščino in sta dosegli velik prodajni uspeh. Marias je bil nagrajen skupaj z italijanskim književnikom Giuseppejem Pontiggiom, ki je dobil nagrado za najboljše domače delo.
Novi primeri bolezni norih krav
27. 11. 2000 00.00
V severnonemški zvezni deželi Schleswig - Holstein so potrdili prvi primer bolezni norih krav, je sporočila premierka zvezne dežele Heide Simonis. Krava, okužena z boleznijo norih krav, se je skotila leta 1996, zaklana pa je bila 22. novembra letos. Ista usoda čaka še 160 glav govedi iz njene črede. Drugi primer okužbe z boleznijo norih krav so zasledili na Portugalskem, kamor je krava prišla iz vzhodnonemške zvezne dežele Saške. Od srede naprej velja v Nemčiji prepoved uporabe živalske moke za vse živali. Prav tako bodo v Nemčiji prepovedali tudi celoten uvoz in izvoz živalske moke. Zahtevali bodo tudi hiter test za dokaz prisotnosti bolezni norih krav pri vsem govedu, starejšem od 30 mesecev, še pred 1. julijem 2001, datumom, ki ga je za to določila Evropska unija.
JV Evropa na poti v Evropo
24. 11. 2000 00.00
Pet držav zahodnega Balkana je nepovratno na poti v Evropo , je bila ugotovitev predsednika Evropske komisije Romana Prodija na sklepni novinarski konferenci vrha držav EU in zahodnega Balkana. Poudaril je, da pomeni parafirani sporazum z Makedonijo in začetek pogajanj o tem sporazumu s Hrvaško konkretno sporočilo ostalim trem državam regije - BiH, Albaniji ter ZRJ, katerim želi unija pomagati čimprej priti do tega cilja.
Negotova usoda Rambusa?
06. 11. 2000 00.00
Največji izdelovalec spominskih čipov na svetu, Samsung Electronics,je s konkurenčnim Rambusom podpisal pogodbo o nakupu licenčnih pravic za SDRAM, DDR DRAM in druge spominske module. Samsung je peti velik izdelovalec spominskih čipov, ki se je odločil sporazumeti z Rambusom. Obstaja pa seveda tudi nasprotno mnenje, ki ga zastopata podjetji Hyundai in Micron, ki sta se odločili iti po drugi oziroma sodni poti. Omenjeni podjetji sta z Rambusom začeli pravo sodno bitko glede pravic do patentov za SDRAM in DDR DRAM module. Analitiki menijo, da je moral Rambus v precejšnji meri popustiti Samsungu, da je slednji sploh privolil v podpis pogodbe. Tako Samsung v dani situaciji nikakor ne more biti na izgubi, kajti v primeru, da zmagajo podjetja, ki so se odločila sodno preganjati Rambus, pogodbeno ni vezan na plačilo (nedvomno visokih) sodnih stroškov. V nasprotnem primeru, t.j. če zmaga Rambus, pa je sama pogodba za Samsung izjemno ugodna. Da bi se v prihodnosti izognili podobnim težavam, je skupina velikih izdelovalcev čipov, vključno z Intelom, začela razvijati novi, »
Ločevanje siamskih dvojčic
06. 11. 2000 00.00
V Manchestru na severu Anglije je 20 članska zdravniška ekipa včeraj izvršila operacijo ločevanja siamskih dvojčic. Ena od siamskih dvojčic, ki so ju po dolgi in zapleteni operaciji ločili, Mary, je umrla, druga, Jodie, pa je po besedah zdravnikov v kritičnem, a stabilnem stanju. Operacija v bolnišnici v Manchestru je namesto predvidenih 15 trajala 20 ur.
Prevent z odpadki do energije
02. 11. 2000 00.00
V delniški družbi Prevent, ki združuje 18 hčerinskih družb, poleg zaščitnih sredstev letno izdelajo tudi prek dva milijona avtomobilskih prevlek za avtomobilsko industrijo v Evropi, kjer so si pridobili 15-odstotni tržni delež. Kljub računalniško vodenemu krojenju pa pri proizvodnji letno ostaja za 5000 ton ostankov blaga, ki v glavnem končajo na komunalnem odlagališču odpadkov v Mislinjski Dobravi. V ta namen so se v Preventu v skladu z evropskimi standardi odločili za najgospodarnejše ravnanje s tovrstnimi ostanki blaga. Po večletnem spremljanju svetovnih trendov se je kot najbolj ekološko sprejemljiva, energetsko koristna in ekonomsko učinkovita izkazala termična obdelava, saj najsodobnejša tehnologija omogoča uporabo visoke energetske vrednosti ostankov kot alternativnega vira energije za potrebe proizvodnje.
Negotova usoda počitniških domov na Hrvaškem
23. 10. 2000 00.00
Za slovenska podjetja in humanitarne organizacije, ki razpolagajo z okoli 35.000 ležišči v turističnih objektih v sosednji Hrvaški, 30. oktobra preneha veljati moratorij na delno neveljavnost hrvaške zakonodaje za slovenske lastnike, ki ga je vsako leto do letošnjega poletja oblikovala hrvaška vlada. Po tem datumu so po novem lastniki slovenskih turističnih objektov na Hrvaškem dolžni uskladiti poslovanje s hrvaško zakonodajo. To pomeni, da se morajo oblikovati kot gospodarski subjekti ali pa registrirati podružnice slovenskega gospodarskega subjekta, ki mora imeti značaj turistične dejavnosti in skladno z zakonom o gostinski dejavnosti pridobiti kategorizacijo objektov. Slovenski lastniki upravljajo z okoli 2000 počitniškimi domovi, stanovanji, apartmaji, bungalovi in hotelskimi naselji na Hrvaškem, ki sodijo v t. i. socialni oz. včasih imenovan sindikalni turizem. Slovenska podjetja in njihovi zaposleni so do zdaj lahko dopustovali v svojih enotah brez upoštevanja hrvaških zakonskih predpisov, kot so zakon o gospodarskih družbah, zakon o gostinski dejavnosti in pravilnik o kategorizaciji objektov. Na Turistični zvezi Slovenije (TZS) menijo, da je nesmiselno odprodajati tovrstne turistične zmogljivosti, saj so praviloma na ugodnih lokacijah, njihova vrednost pa je podcenjena. Vrednost objektov socialnega turizma s pripadajočo infrastrukturo je ocenjena na 3,5 milijarde nemških mark. Ena izmed možnosti, ki jo imajo slovenski lastniki počitniških zmogljivosti na Hrvaškem je tudi priključitev v smislu dokapitalizacije k že obstoječi gospodarski družbi na Hrvaškem. Nesmiselno pa je, da bi vsak lastnik ustanavljal podjetje na Hrvaškem, saj je za ustanovitev podjetja potreben osnovni kapital, poslovni prostor in mesto direktorja.
Polet Progressa M-43 preložili
16. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so nameravali sinoči ob 23.49 izstreliti rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti ruski orbitalni znanstveni postaji Mir utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Po dosedanjih načrtih bi se tovorna ladja 18. oktobra ob 1.27 po srednjeevropskem času združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Izstrelitev so preložili na drevi ob 23.27 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Interfaks.
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Miro Gavran v Ljubljani
26. 09. 2000 00.00
Miro Gavran, lani na Madžarskem proglašen za najboljšega srednjeevropskega pisatelja, v Ljubljani promovira svoj prvi roman Pozabljeni sin, ki je izšel leta 1989 in je na Hrvaškem doživel že tretjo izdajo.
Bodo avtoprevozniki stavkali?
14. 09. 2000 00.00
Usoda stavke avtoprevoznikov, napovedane za prihodnji ponedeljek, še ni znana. Vlada je danes
Prve ocene škode požara
06. 09. 2000 00.00
Požar v velenjskem Gorenju je ena največjih katastrof tamkajšnjega gospodarstva. Podjetje, ki več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje izvozi v tujino in se mu je zadnje čase obrnilo na bolje je od včeraj na tleh. Pogorel je eden največjih in najpomembnejših obratov, na katerem sloni celotna Gorenjeva proizvodnja. Gmotne škode, ki je v požaru nastala, danes še ni mogoče natančno oceniti, po prvih podatkih naj bi znašala nekaj milijard tolarjev. Do tal je pogorel proizvodni obrat za galvanizacijo, k sreči pa so gasilci požar uspeli pravočasno zajeziti, tako da povsem nova tovarna HZA, ki je neposredni bližini ni bila poškodovana. Poleg škode, ki je nastala s požarom pa bo precej škode tudi zaradi zaustavitve proizvodnje v velenjskem Gorenju, kjer sicer dnevno proizvedejo več kot 6000 gospodinjskih aparatov. Proizvodnja kljub temu ne bo stala. Zalog naj bi bilo še za nekaj dni, medtem pa vodstvo podjetja že mrzlično išče nove kooperante doma in v tujini, pri katerih bi lahko galvanizirali dele za gospodinjske aparate. Zaenkrat je brez dela vsaj za nekaj mesecev ostalo več kot 300 ljudi, medtem ko usoda skoraj 5000 drugih delavcev zaradi morebitnega pomanjkanja sestavnih delov, če vedno visi na nitki. Na pomoč bo najverjetneje priskočila tudi država. Pogoreli obrat je danes zgodaj zjutraj obiskal tudi minister za gospodarske zadeve Jože Zagožen in zatrdil, da država Gorenju bo pomagala. Dodatna nevarnost 
Arhar in Bučar o Sloveniji in EU
02. 09. 2000 00.00
Še zadnja okrogla miza na deseti Dragi mladih z naslovom Kaj bo jutri pomembno za naš obstoj je v dopoldanskih urah potekala v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Spregovorila sta guverner Banke Slovenije France Arhar in predsednik prvega slovenskega parlamenta France Bučar. Slednji je uvodoma poudaril, da slovenska politična elita še ni dala nobenega odgovora na vprašanje, kakšno je mesto Slovenije v EU in v svetu in kako bo v tem svetu obstajala. Slovenski narod se je balkaniziral in ne drži koraka z razvito Evropo. To breme ga ovira, da bi deloval kot moderna družba, je menil Bučar.
So Haiderjeve zahteve upravičene?
30. 08. 2000 00.00
V zadnjih tednih se o avnojskih sklepih pri nas veliko govori, čeprav malokdo natančno ve zakaj gre. Jörg Haider je te sklepe označil kot dovoljenje za ubijanje in razseljevanje ljudi, česar po njegovem nobena civilizirana država ne bi smela imeti v svoji ureditvi. Za kaj pri razvpitih sklepih sploh gre?
Prodi zagovarja širitev EU
26. 08. 2000 00.00
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je danes v Riminiju v bran širitvi Evropske unije dejal, da ne smejo dopustiti novega berlinskega zidu in delitve nove Evrope. Obenem je poudaril, da je širitev usoda Evrope. Prodi je tudi izrazil razumevanje za strah trenutnih članic pred spremembami, predvsem pred povečanjem števila državljanov EU, vendar pa je to po mnenju predsednika Evropske komisije cena za širitev. Pomembno je, je izpostavil Prodi, da na naslednjem vrhu EU v Nici nadaljujejo z institucionalnimi reformami, brez katerih širitev ni mogoča.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.