ustavne spremembe
Regionalizacija Slovenije je nujna
18. 10. 2000 00.00
Za regionalizacijo Slovenije obstajajo geografski, gospodarski, zgodovinski, upravni in politični razlogi - za to pa je nujno spremeniti 143. člen veljavne ustave, je v svojem poročilu ugotovila skupina strokovnjakov za regionalizacijo na čelu z Janezom Šmidovnikom. Ta je predsedniku državnega zbora ter njegove komisije za ustavne spremembe Janezu Podobniku danes v parlamentarni zgradbi tudi slovesno izročil že omenjeni akt. Poročilo skupine, ki je v iztekajočem se mandatu delovala pri ustavni komisiji, se nanaša na predlog skupine 33 poslancev sedanjega parlamentarnega sklica za črtanje sporne ustavne odločbe, ki obravnava pokrajine kot zgolj neobvezno obliko medobčinskega sodelovanja in s tem po mnenju mnogih zavira nujno potrebno oblikovanje druge ravni lokalne samouprave oziroma členitev države na pokrajine.
Delegacija madžarskega ustavnega sodišča v Sloveniji
20. 09. 2000 00.00
Ministrica za pravosodje Barbara Brezigar je skupaj z državnim sekretarjem Markom Starmanom sprejela delegacijo madžarskega ustavnega sodišča, ki se pod vodstvom predsednika Janosa Nemetha na povabilo slovenskega ustavnega sodišča mudijo na tridnevnem obisku v Sloveniji.
Nov način imenovanja predsednika vlade
08. 09. 2000 00.00
Komisija za volilni sistem in ustavne spremembe je izglasovala politično podporo predlogu, po katerem naj bi državni zbor s spremembo oziroma dopolnitvijo ustave določil nov način imenovanja predsednika vlade in ministrov še pred parlamentarnimi volitvami. Do formalnega predloga za začetek postopka ustavne revizije, ki ga je vlada skupaj z novim zakonom o vladi pripravila konec letošnjega avgusta, se bo ustavna komisija pod vodstvom predsednika DZ Janeza Podobnika predvidoma opredelila prihodnji teden
Črnogorski volilni ukrepi
26. 08. 2000 00.00
Črnogorska vlada je včeraj vsem državnim medijem prepovedala poročanje o jugoslovanskih volitvah, ki so napovedane za 24. septembra, da bi tako zmanjšala sodelovanje
SDS želi "uporaben" tripartitni dogovor
08. 08. 2000 00.00
Izvršilni odbor SDS je na svoji četrtkovi seji izoblikoval pripombe in dopolnila k tristranskemu dogovoru o delovanju vlade do konca mandata, ki ga je na pobudo SLS+SKD Slovenske ljudske stranke pripravil minister brez listnice Tone Jerovšek, in jih danes poslala združeni stranki in premieru Andreju Bajuku, je na današnji novinarski konferenci SDS med drugim povedal njen prvak in minister za obrambo Janez Janša. Po njegovih besedah želijo socialdemokrati s pripombami in dopolnili narediti omenjeni dogovor "uporaben". Člani izvršilnega odbora so se tudi odločili za sklic izrednega kongresa stranke, ki bo 9. septembra v Murski Soboti.
Komentarji vodij poslanskih skupin
26. 07. 2000 10.09
<img src=/resslike/Anderlic1.jpg alt=''Anderlič'' HSPACE=10 VSPACE=5 align=left > <B>Anderlič: </B><I>Sprejem spremembe ustave pomeni veliko za razvoj demokracije</I>
Srečanje Putina in Schröderja
23. 07. 2000 15.40
Ob robu vrha G-8 sta se sestala ruski predsednik Vladimir Putin in nemški kancler Gerhard Schröder. Putin je priznal, da politika jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, predvsem nedavne ustavne spremembe, tudi njemu ''predstavlja problem''. Po ocenah nemške strani je Milošević tako izgubil največjega zaupnika. Po nemških navedbah sta voditelja izrazila zaskrbljenost nad krhanjem odnosov med Srbijo in Črno goro ter se zavzela za odločnejše ukrepe mednarodne skupnosti pri tem vprašanju, predvsem za podporo črnogorskega predsednika Mila Đukanovića.
Referendum v Črni gori?
22. 07. 2000 12.31
Đukanovićev svetovalec Miodrag Vuković je včeraj povedal, da Črna gora v primeru Miloševićeve zmage na naslednjih volitvah ne bo imela druge izbire kot razpisa referenduma o neodvisnosti. Dodal pa je, da trenutni cilj Črne Gore ni referendum, ampak zgolj zadnje sredstvo, ki bi ga Podgorica uporabila v brezizhodni situaciji.
SDS bo zbirala podpise za razpis referenduma
22. 07. 2000 10.00
Predsednik SDS Janez Janša je med včerajšnjo sejo sveta stranke, na kateri razpravljajo o aktualnih dogodkih, napovedal, da bo poslanska skupina SDS v primeru, da državni zbor sprejme Potrčev predlog ustavnih sprememb o volilnem sistemu, poskušala zbrati podpise 30 poslancev za razpis naknadnega potrditvenega referenduma, ki bi šele potencialno potrdil legitimnost takšne spremembe ustave. Vendar pa bi takšne spremembe ustave po Janševem mnenju zanikale nekaj, kar je bilo že sprejeto na referendumu, na katerem so se ljudje izrekli za dvokrožni večinski volilni sistem.
Podprt predlog ustavnega zakona
22. 07. 2000 09.59
Pred načrtovano spremembo ustave in s tem povezano podrobnejšo opredelitvijo proporcionalnega volilnega sistema v temeljnem državnem aktu je komisija DZ za volilni sistem in ustavne spremembe s potrebno dvotretjinsko večino navzočih članov podprla predlog ustavnega zakona, na podlagi katerega naj bi 80. člen v prihodnje določal, da se ''poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v DZ, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandata kandidatom''. Predlagano dopolnitev 80. člena ustave in njen izvedbeni del, ki ga je na podlagi minuli teden sprejetih usmerjevalnih stališč v državnem zboru pripravila parlamentarna pravna služba, je komisija podprla s 15 glasovi proti petim. Za predlagani ustavni zakon so glasovali poslanci SLS+SKD, LDS, ZLSD in DeSUS, proti pa štirje poslanci SDS in poslanec SNS. Državni zbor bo o ustavni spremembi, ki naj bi vnesla določene spremembe v obstoječi volilni model za izvedbo letošnjih parlamentarnih volitev, po napovedih odločal na naslednjem izrednem zasedanju s pričetkom v torek, 25. julija.
Ustavni zakon pripravljen za odločanje v DZ
21. 07. 2000 12.33
Pred načrtovano spremembo ustave in s tem povezano podrobnejšo opredelitvijo proporcionalnega volilnega sistema v temeljnem državnem aktu je komisija DZ za volilni sistem in ustavne spremembe s potrebno dvotretjinsko večino navzočih članov podprla predlog ustavnega zakona, na podlagi katerega naj bi 80. člen v prihodnje določal, da se ''poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v DZ, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandata kandidatom''.
Za predsednika ZRJ dovolj večina
20. 07. 2000 21.39
Novi predsednik ZRJ bo izvoljen neposredno, za zmago bo zadostovala navadna večina, volilna udeležba pa ne bo več igrala nobene vloge, je danes poročala srbska tiskovna agencija Beta. Jugoslovanski parlament bo prihodnji ponedeljek na predlog zvezne vlade obravnaval volilno zakonodajo s spremenjenim načinom izvolitve predsednika ZRJ in poslancev obeh domov zvezne skupščine ter novimi volilnimi okraji. Spremembe volilne zakonodaje so potrebne, ker je zvezna skupščina, v kateri prevladujejo privrženci jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, 6. julija sprejela ustavne spremembe, ki omogočajo neposredno izvolitev predsednika ZRJ in poslancev zgornjega doma zvezne skupščine.
Približevanje EU je prepočasno
20. 07. 2000 15.52
Domnevno zaostajanje pri približevanju EU je bilo za novo vlado le izgovor za prevzem oblasti in za zavrnitev možnosti predčasnih volitev, pravi razlogi za oblikovanje nove vlade pa se skrivajo v aktualnih dogajanjih glede volilnega sistema, ocenjujejo v največji opozicijski stranki LDS. Kronski dokaz tega naj bi bila po besedah podpredsednika stranke Igorja Bavčarja napovedana vezava zaupnice vladi na ustavne spremembe in ne na evropske zadeve. ''Vlada je pripravljena podrediti enega od koalicijskih partnerjev, to je SLS+SKD, in uporabiti vzvod pritiska, s katerim lahko v temelje ogrozi dejavnosti nove koalicije, pri čemer ne razmišlja o razlogu, s katerim je utemeljila potrebo po oblikovanju nove vlade,'' je dejal Bavčar.
Zagožen o sporu v koaliciji
19. 07. 2000 10.42
Podpredsednik stranke SLS+SKD Lojze Peterle je včeraj omenil možnost izrednega kongresa nove združene stranke, kjer naj bi reševali spor s koalicijsko partnerico SDS. Obe stranki za konec tedna napovedujeta tudi ločen posvet vodstev. Danes bo razpravo o ustavnih spremembah volilne zakonodaje nadaljevala tudi komisija za volilni sistem in ustavne spremembe.
Koalicija ne bo razpadla?
14. 07. 2000 20.22
Dober mesec po prisegi nove vlade je bila enotnost koalicije na prvi resni preizkušnji. Združena ljudska stranka se je namreč odrekla v kolicijski pogodbi zapisani zavezi za uveljavitev večinskega volilnega sistema. Njeni poslanci so včeraj podprli ustavne spremembe, ki bi uzakonile drugačen volilni model, zaradi česar so mnogi že ugibali o razpadu pomladnega zavezništva. ''Mislim da koalicija Slovenija zaradi tega ne bo razpadla,'' je dejal Zagožen. Popoldne pa se je poslanska skupina SLS + SKD sestala z izvršilnim odborom stranke. Med sejo je predsednik, ki so ga Socialdemokrati obtožili soliranja, zagotovil, da vodstvo stranke podpira odločitve poslanske skupine v zvezi z volilno zakonodajo.
Sprejeta izjava o razmerah v Črni gori
12. 07. 2000 09.06
Slovenski, hrvaški in češki predsednik - Milan Kučan, Stipe Mesić in Vaclav Havel - so včeraj v Dubrovniku po srečanju s črnogorskim predsednikom Milom Đukanovićem sprejeli skupno izjavo, v kateri so izrazili zaskrbljenost zaradi zadnjih dogodkov v ZRJ, predvsem zaradi ustavnih sprememb, ki jih je nedavno sprejel jugoslovanski parlament. Po mnenju treh predsednikov te spremembe ogrožajo demokracijo, rušijo enakopravnost subjektov federacije ter predstavljajo arogantno zanikanje mednarodno uveljavljenih načel.
Prestavljen predlog o referendumu
12. 07. 2000 09.00
Po pričakovanjih bi parlament včeraj moral vsaj začeti z obravnavo dveh tem, povezanih z jesenskimi volitvami. Prva je pobuda skupine poslancev za omembo proporcionalnega volilnega sistema v ustavi, druga pa odgovor predsedniku države v zvezi z njegovim vprašanjem, kdaj naj razpiše volitve. A poslanci so se včeraj bolj kot s tema temama ukvarjali s proceduralnimi zapleti. Še največ dela so opravili na Komisiji za ustavne spremembe in volilni sistem, kjer jim je zakonodajni minister Tone Jerovšek predstavil vladni predlog referenduma. Z njim bi volilci mimo parlamenta odločili, po katerem sistemu voliti v bodoče.
Odzivi na črnogorsko resolucijo
09. 07. 2000 14.22
Potem ko je črnogorski parlament v noči na soboto na izredni seji v Podgorici sprejel resolucijo, v kateri je zavrnil spremembe jugoslovanske ustave, ki jih je v četrtek sprejel parlament ZRJ, je tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Riker za beograjski zasebni Radio B2-92 dejal, da je Washington v zvezi z ustavnimi spremembami v ZRJ zahteval od predsednika Črne gore Mila Đukanovića, naj se vzdrži prenagljenih enostranskih korakov.
Črnogorski moratorij na srbske sklepe
07. 07. 2000 17.58
Črnogorski parlament bo na današnjem zasedanju razglasil moratorij za vse sklepe zvezne skupščine, zvezne vlade in organov zvezne države, pišejo podgoriške Vijesti. Moratorij bo veljal tudi za ustavne spremembe, ki jih je včeraj sprejel zvezni parlament ZRJ in ki predvidevajo neposredne volitve jugoslovanskega predsednika in poslancev zgornjega doma zvezne skupščine.
Moratorij za vse sklepe Beograda
07. 07. 2000 17.58
Črnogorski parlament bo na današnjem zasedanju razglasil moratorij za vse sklepe zvezne skupščine, zvezne vlade in organov zvezne države, pišejo podgoriške Vijesti. Moratorij bo veljal tudi za ustavne spremembe, ki jih je včeraj sprejel zvezni parlament ZRJ in ki predvidevajo neposredne volitve jugoslovanskega predsednika in poslancev zgornjega doma zvezne skupščine.
Kdaj bomo volili?
06. 07. 2000 19.36
Če sklepamo po dogajanju na današnji komisiji za volilni sistem in ustavne spremembe, bo predsednik države Milan Kučan jesenske volitve lahko razpisal povsem po lastni presoji. Člani komisije so namreč sprejeli nekakšen osnutek odgovora na Kučanovo pisno vprašanje, kdaj naj razpiše volitve. Datuma mu ne morejo predlagati, pričakujejo pa, da bo pri odločitvi upošteval dejstvo, da še potekajo razprave o tej temi.
Brez konkretnih datumov za razpis volitev
06. 07. 2000 14.00
Komisija DZ za volilni sistem in ustavne spremembe je na današnji izredni seji pripravila mnenje, ki naj bi ga državni zbor posredoval predsedniku države Milanu Kučanu glede najprimernejšega dneva za razpis jesenskih rednih parlamentarnih volitev. Državni zbor ne predlaga konkretnih datumov za razpis in izvedbo volitev v letu 2000, pričakuje pa, da bo predsednik republike pri svoji odločitvi o razpisu volitev v DZ upošteval vse relevantne politične okoliščine ter dejstvo, da v DZ še vedno potekajo tako postopki kot tudi širše razprave v zvezi s spremembami volilnega sistema, ki naj bi veljale za letošnje parlamentarne volite, piše v predlogu mnenja, ki ga je z glasom večine sprejela komisija, DZ pa naj bi o njem odločal na izredni seji prihodnji teden.
Prekinjena razprava
31. 05. 2000 15.31
Navkljub nedavni načelni podpori pobudi skupine 28 poslancev na čelu z Miranom Potrčem (ZLSD) za natančnejšo določitev volilnega sistema v ustavi, je komisija DZ za volilni sistem in ustavne spremembe ob obravnavi pripravljenega osnutka ustavnega zakona o dopolnitvi 80. člena ustave do nadaljnjega prekinila razpravo. Razprava je bila prekinjena zaradi nasprotujočih si stališč med poslanci
Ustanovljena skupina za področje regionalizma
31. 05. 2000 14.06
Komisija DZ za volilni sistem in ustavne spremembe je ustanovila 15-člansko skupino strokovnjakov za področje regionalizma, ki bo sodelovala pri obravnavi predloga skupine poslancev na čelu s Cirilom Ribičičem (ZLSD) za črtanje 143. člena ustave; z odpravo prostovoljnega odločanja o povezovanju občin v pokrajine bi namreč po mnenju pobudnikov odpravili oviro za regionalizacijo Slovenije, ki bi bila primerljiva z ureditvijo v državah EU.
Večinski volilni sistem znova brez podpore DZ
25. 04. 2000 21.56
Državni zbor s 45 glasovi proti 20 v prvi obravnavi ni podprl predloga zakona o volitvah poslank in poslancev po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu; navzočih je bilo 79 poslancev. Za podporo predlogu sklepa, da je zakon primerna podlaga za drugo obravnavo, bi namreč moralo v skladu z zahtevano dvotretjinsko večino glasovati najmanj 60 poslank in poslancev. Postopek sprejemanja zakona o večinskem volilnem sistemu je tako končan.
Znova o večinskem volilnem sistemu
25. 04. 2000 13.09
Državni zbor je začel prvo obravnavo predloga zakona o volitvah poslank in poslancev po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, ki ga predlaga SDS. Po javni predstavitvi mnenj predvsem o ''problematičnih'' volilnih okrajih, ki naj bi bili sestavni del zakona, je matična komisija DZ za volilni sistem in ustavne spremembe minuli teden zakon v prvi obravnavi zavrnila. Za podporo zakonu pa bi moralo v DZ ob potrebni dvotretjinski večini glasovati najmanj 60 poslank in poslancev.
DZ nadaljuje obravnavo zakona o medijih
25. 04. 2000 11.10
DZ nadaljuje redno zasedanje in prekinjeno prvo obravnavo zakona o medijih, v okviru katere morajo poslanke in poslanci odločati še o predlogu dodatnih stališč in sklepov, ki naj bi jih predlagatelj upošteval ob pripravi zakonskega predloga za drugo obravnavo.
Marjan Podobnik zavrača namige
21. 04. 2000 16.26
V. d. podpredsednika vlade in podpredsednik združene stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je v izjavi za javnost odločno zavrnil namige, ki so bili izrečeni na današnji seji komisije DZ za volilni sistem in ustavne spremembe, da naj bi v zameno za podporo Andreju Bajuku nekaterim poslancem oz. strankam obljubljal podporo veljavnemu proporcionalnemu volilnemu sistemu.
Jutri o volilnem sistemu
20. 04. 2000 21.03
Komisija DZ za volilni sistem in ustavne spremembe pod vodstvom predsednika DZ Janeza Podobnika je sklenila, da bo sejo, na kateri se bodo člani v prvi obravnavi opredelili do predloga zakona o volitvah poslank in poslancev po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, nadaljevala jutri dopoldne ob 10.30.
DZ o mandatarju danes popoldne
19. 04. 2000 09.36
Izredna seja DZ, na kateri naj bi odločal o predlogu skupine poslancev s prvopodpisanim Francem Zagožnom za izvolitev Andreja Bajuka za mandatarja prehodne vlade, bo danes, ob 15. uri.