ustavni
Varnostni svet pozdravil napredek v Tadžikistanu
20. 08. 1999 09.38
Varnostni svet ZN je v izjavi za javnost izrazil zadovoljstvo ob bistvenem napredku pri uresničevanju splošnega mirovnega sporazuma v Tadžikistanu in sprte strani vzpodbudil, naj čimprej izpeljejo ustavni referendum in splošne volitve.
Zakon o ratifikaciji sporazuma med Slovenija in EU pred ustavnim sodiščem
29. 07. 1999 14.14
Svetovni slovenski kongres (SSK) je ustavnemu sodišču s podpisom predsednika SSK Jožeta Bernika podal pobudo za oceno ustavnosti zakona o ratifikaciji sporazuma o pridružitvi med republiko Slovenijo na eni in članicami EU na drugi strani, so sporočil iz SSK.
SKD o volilni zakonodaji
05. 07. 1999 20.38
Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) se je danes sešel in pred jutrišnjo izredno sejo državnega zbora obravnaval potek spreminjanja volilne zakonodaje ter druge aktualne politične zadeve.
Nemčija praznuje 50. obletnico ustave
22. 05. 1999 14.19
S Praznikom demokracije se je v Berlinu danes začelo praznovanje 50. obletnice nemške ustave. Župan Berlina Eberhard Diepgen je v Hiši kultur sveta pred kakimi petsto udeleženci označil ustavni zakon za najbolj liberalno ustavo, ki so jo Nemci kdajkoli imeli.
Washington: Odločitev dume notranja stvar Rusije
15. 05. 1999 20.17
Bela hiša je danes izrazila zadovoljstvo, ker so bili v Rusiji spoštovani ustavni postopki, vendar poudarila, da je današnja odločitev dume proti uvedbi postopka o odstavitvi ruskega predsednika Borisa Jelcina notranja zadeva Rusije.
Parlamentarne stranke še vedno brez skupnega jezika o volilni zakonodaji
20. 04. 1999 21.27
Predsedniki parlamentarnih strank tudi na nocojšnjem sestanku - že tretjem po vrsti s temo spreminjanja volilne zakonodaje ter v tej smeri tudi morebitnih ustavnih sprememb, pred katerim so si vzeli mesec dni časa za dvostranske pogovore - niso dosegli konkretnega dogovora.
Ustavni svet potrdil zmago Ismaila Omarja Gueleha na predsedniških volitvah
12. 04. 1999 17.40
Ustavni svet v Džibutiju je danes Ismaila Omarja Gueleha svečano razglasil za novega predsednika države.
Predsednik Kučan o aktualnih temah
25. 03. 1999 22.18
Predsednik države Milan Kučan je v pogovoru za Združenje lokalnih radijskih postaj za Radio Trbovlje v zvezi s pisanjem nekaterih medijev, da se vrh države ne more dogovoriti o gostitelju napovedanega obiska ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji, dejal, da bo gostitelj slovenska država, ki jo po ustavi predstavljata predsednik države in predsednik vlade. To je poseben položaj, ker ustavni sistemi obeh držav niso primerljivi: predsednik ZDA združuje obe funkciji, pri nas pa je porazdeljena. V zvezi s spreminjanjem ustave je predsednik Kučan povedal, da ni naklonjen hitrim spremembam ustave, ki kot dokument kaže temeljno enotnost oz. soglasje, v kakšni institucionalni zgradbi naj živi slovenska država.
Ustavno sodišče tokrat obravnavalo tudi t.i. Mihelčičevo pritožbo
05. 03. 1999 15.24
Ustavno sodiše je na prvi marčni seji - ki jo je zaradi obsežnega dnevnega reda nadaljevalo še danes - med drugim obravnavalo tudi pritožbo skupine državljanov na čelu z dr. Miranom Mihelčičem, ki se je decembra lani na ustavno sodišče pritožilo zoper njegovo odločitev, da je na referendumu o volilnih sistemih zmagal dvokrožni večinski volilni sistem. Ustavni sodniki niso preučevali same vsebine pritožbe, temveč so v okviru plenuma poskušali ugotoviti, ali pritožba izpolnjuje procesne predpostavke oz. pogoje za sprejem v obravnavo. Za zdaj pa še ni znano, ali so se ustavni sodniki glede omenjene pritožbe tudi izrekli.
Tudi ustavno sodišče se bo izobraževalo v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju
24. 12. 1998 12.19
Predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča Mitja Deisinger in Franca Testen ter minister za pravosodje Tomaž Marušič so danes podpisali sporazum, s katerim je ustavno sodišče pristopilo k Centru za izobraževanju v pravosodju. V okviru omenjenega centra, ki je bil ustanovljen konec oktobra, se bodo izobraževali strokovni sodelavci ustavnega sodišča, po drugi strani pa bodo ustavni sodniki in njihovi strokovni sodelavci centru nudili svojo strokovno pomoč pri izobraževanju slušateljev centra.
Italijanski premier Massimo d'Alema jutri v Ljubljani
09. 12. 1998 18.21
Na povabilo slovenskega premiera Janeza Drnovška bo jutri na enodnevnem delovnem obisku v Ljubljani predsednik italijanske vlade Massimo D'Alema. Novi italijanski premier se bo predvidoma srečal tudi s predsednikom države Milanom Kučanom.
Strokovnjaki o reformi volilnega sistema
02. 12. 1998 15.02
Društvo za ustavno pravo, Slovensko politološko društvo in Teorija in praksa so na fakulteti za družbene vede organizirali strokovno konferenco, na kateri so udeleženci razpravljali o reformi volilnih sistemov v sodobnih parlamentarnih državah. Razprave so se udeležili univerzitetni profesorji dr. Franci Grad, dr. Igor Lukšič, dr. Niko Toš, dr. Janko Prunk in doc. dr. Drago Zajc, bivši ustavni sodnik Matevž Krivic in predsednik Društva za ustavno pravo dr. Ivan Kristan. Poleg naštetih je v pogovoru sodeloval še dr. Slavko Gaber.
Upravno sodišče v Novi Gorici zavrglo pritožbo v zvezi z MO Koper
19. 11. 1998 15.22
Upravno sodišče v Novi Gorici je zavrglo pritožbo koprske županje Irene Fister in predsednika občinskega sveta Lojzeta Perica zoper septembra sprejeto odločbo ustavnega sodišče, v kateri je ugotovilo neustavnost koprske občine in podaljšalo mandat občinskim organom v tej občini. Kot je povedal vodja oddelka Upravnega sodišča v Novi Gorici Igor Lučovnik, so pritožbo zavrgli, ker ima odločba ustavnega sodišča naravo splošnega akta, presoja takih aktov pa ni v pristojnosti upravnega sodišča.
Franc Testen novi predsednik ustavnega sodišča
11. 11. 1998 12.51
Ustavni sodniki so na današnji upravni seji za predsednika Ustavnega sodišča RS soglasno izvolili sodnika Franca Testena, za njegovega namestnika pa sodnika Lojzeta Udeta.
Ustanovili so novo stalno Evropsko sodišče za človekove pravice
04. 11. 1998 07.55
V Strasbourgu so včeraj ustanovili novo stalno Evropsko sodišče za človekove pravice. Na slovesnosti sta bila navzoča predsednika Švice in Portugalske, 36 zunanjih in pravosodnih ministrov članic Sveta Evrope, številni predsedniki ustavnih sodišč in evropskih vrhovnih sodišč, več sto pravnikov, Slovenijo pa je zastopal ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič.
Ustanovili so novo stalno Evropsko sodišče za človekove pravice
03. 11. 1998 18.02
V Strasbourgu so danes ustanovili novo stalno Evropsko sodišče za človekove pravice. Na slovesnosti sta bila navzoča predsednika Švice in Portugalske, 36 zunanjih in pravosodnih ministrov članic Sveta Evrope, številni predsedniki ustavnih sodišč in evropskih vrhovnih sodišč, več sto pravnikov, Slovenijo pa je zastopal ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič.
Vsi novoizvoljeni ustavni sodniki nastopili položaj
02. 11. 1998 16.01
Ustavno sodišče se bo jutri, 3. novembra, sešlo na upravni seji, v okviru katere se bodo dogovorili o volitvah predsednika ustavnega sodišča in njegovega namestnika ter oblikovanju delovnih teles ustavnega sodišča. Prihodnji četrtek, 12. novembra, pa se bo ustavno sodišče sešlo na svoji prvi redni seji v novi sestavi, o obravnavanih zadevah pa bo odločalo v sestavi osmih sodnikov, je povedal v.d. predsednika ustavnega sodišča dr. Lojze Ude.
Upravni senat ustavnega sodišča brez odločitve o koprski občini
26. 10. 1998 16.44
Upravni senat ustavnega sodišča je danes obravnaval ustavne pritožbe na nedavno odločitev o neustavnosti mestne občine Koper, vendar končne odločitve o tem ni sprejel. Omenjeno vprašanje naj bi ustavni sodniki znova preučili predvidoma v sredo, 28. oktobra, je pojasnil sekretar ustavnega sodišča Janez Čebulj.
Ustavno sodišče sprejelo končno odločitev glede izraelsko-slovenskega sporazuma
24. 09. 1998 13.58
Ustavno sodišče je na včerajšnji seji sprejelo končno odločitev o pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti tajnega izraelsko-slovenskega varnostnega sporazuma in postopka, po katerem je bil sklenjen. Odločitev sodišča o omenjeni pobudi, ki jo je na ustavno sodišče konec marca vložila poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS), naj bi bila znana čez približno 14 dni. Ustavni sodniki so na včerajšnji seji razpravljali tudi o pobudi SCT-ja za presojo ustavnosti zakona o zaključku lastninjenja ter v zvezi s tem za prihodnji torek sklicali javno obravnavo.
Ustavni sodniki o ustavnosti in zakonitosti tajnega slovensko-izraelskega varnostnega sporazuma
17. 07. 1998 08.47
LJUBLJANA - Ustavni sodniki so na dnevni red seje, ki je zadnja redna seja ustavnega sodišča pred poletnimi počitnicami, uvrstili tudi pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti tajnega slovensko-izraelskega varnostnega sporazuma ter postopka, po katerem je bil sporazum sklenjen. Za zdaj pa še ni znano, ali so ustavni sodniki v zvezi z omenjenim sporazumom sprejeli tudi odločitev. Omenjeni sporazum in postopek, po katerem je bil sprejet, je ustavno sodišče obravnavalo na svoji seji 17. junija, vendar odločitve ni sprejelo.
Ustavni sodniki o oceni ustavnosti in zakonitosti tajnega slovensko-izraelskega varnostnega sporazuma
14. 07. 1998 14.16
Ustavni sodniki so na dnevni red četrtkove seje, ki je zadnja redna seja ustavnega sodišča pred poletnimi počitnicami, uvrstili tudi pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti tajnega slovensko-izraelskega varnostnega sporazuma ter postopka, po katerem je bil sporazum sklenjen. Omenjeni sporazum in postopek, po katerem je bil sprejet, je ustavno sodišče obravnavalo na svoji seji 17. junija, vendar odločitve ni sprejelo. Pobudo je na ustavno sodišče konec marca naslovila skupina trinajstih poslancev Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) s prvopodpisanim Janezom Janšo, v njej pa je ustavnemu sodišču predlagala, naj omenjeni sporazum obravnava prednostno in ga odpravi. Poleg tega pa je ustavnemu sodišču tudi predlagala, naj ugotovi, da je bila uporaba neratificiranega tajnega mednarodnega sporazuma protiustavna in nezakonita, da predstavlja kršitev človekovih pravic ter da je bil varnostni sporazum sklenjen v nasprotju z več ustavnimi členi.
V Italiji izbruhnil spor zaradi ustavne reforme
27. 05. 1998 15.37
Po zadnjih uspehih desnih opozicijskih strank na volitvah je v Italiji izbruhnil silovit spor o načrtovani ustavni reformi. Vodja opozicije Silvio Berlusconi se je danes zavzel za okrepitev položaja predsednika države, medtem ko levosredinski vladni tabor to zavrača.
Pahor pozval premiera k odstopu - Drnovšek poziv zavrnil
21. 05. 1998 13.11
V nadaljevanju razprave o predlogu Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) za ustavno obtožbo predsednika vlade je Borut Pahor (ZLSD) ob oceni, da se je Slovenija znašla v položaju politične krize, predsednika vlade Janeza Drnovška pozval, naj odstopi in v miru prenese pristojnosti na nekoga od njegovih ministrov.
ZLSD: vlada predlaga neutemeljeno znižanje pravic brezposelnih
12. 05. 1998 16.05
V Združeni listi socialnih demokratov (ZLSD) ocenjujejo, da želi vlada s predlaganimi spremembami zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti izpeljati kopico neutemeljenih znižanj pravic brezposelnih.
Objavljen poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za ustavne sodnike
09. 05. 1998 11.46
Predsednik Slovenije Milan Kučan je v najnovejši številki Uradnega lista objavil poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za sodnika Ustavnega sodišča.
Ustavni sodniki odločili glede pritožbe Shella - kako, bo znano prihodnji teden
08. 05. 1998 16.21
Ustavni sodniki so sprejeli končno odločitev glede Shellove pritožbe na vladno uredbo o oddaji površin ob avtocestah za spremljajoče dejavnosti. Odločitev Ustavnega sodišča bo znana v drugi polovici prihodnjega tedna, je STA danes izvedela na Ustavnem sodišču.
LDS in ZLSD o vprašanjih nacionalnega pomena in o ustavni obtožbi
08. 05. 1998 15.52
<bV parlamentu sta se danes sestali vodstvi vladne Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in opozicijske Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) ter izmenjali mnenja o pokojninski reformi, noveli zakona o denacionalizaciji in odnosih s Hrvaško. Pod točko razno pa so se poleg sprememb volilnega sistema dotaknili tudi ustavne obtožbe zoper premiera Janeza Drnovška, pri čemer pa ZLSD, kot je po sestanku dejal njen predsednik Borut Pahor, premieru ni zagotovila podpore, saj pričakuje, da bo vlada odgovorila na argumente iz ustavne obtožbe veliko bolj prepričljivo in odgovorno, kot je to storila prvič.
Janša: Cilj ustavne obtožbe ni zamenjava vlade
07. 05. 1998 15.49
Ustavne obtožbe Socialdemokratska stranka (SDS) ni vložila, ker bi bil njen osnovni cilj zamenjati vlado. "Če bi bil to naš osnovni cilj, bi v tem primeru vložili konstruktivno nezaupnico in če bi imeli dovolj glasov, bi bilo to tudi smiselno", je na današnji novinarski konferenci, katere osrednja tema je bila ustavna obotožba zoper predsednika vlade in t.i. slovensko-izralski varnostni sporazum, povedal predsednik stranke Janez Janša in dodal, da obstajajo načelni razlogi, zaradi katerih mora opozicija velikokrat ravnati tako, kot pač ravna, ne glede na število glasov.
Sporni slovensko-izraelski varnostni sporazum še na čakanju
05. 05. 1998 07.33
Ustavni sodniki tudi na tokratni četrtkovi seji ne bodo obravnavali pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti spornega slovensko-izraelskega varnostnega sporazuma ter postopka, po katerem je bil omenjeni sporazum sklenjen. V zvezi s to pobudo, ki jo je konec marca vložila skupina 13 poslancev Socialdemokratske stranke Slovenije, sodnik poročevalec še oblikuje poročilo.
Osrednje točke sporazuma za Severno Irsko
10. 04. 1998 09.54
Osrednja točka sporazuma o prihodnosti Severne Irske je ustanovitev sevenoirske skupščine, ki bo štela 108 katoliških in protestantskih poslancev, volili pa naj bi jo predvidoma junija. Njen izvršni odbor bo sestavljalo 12 ministrov. O sporazumu se bodo prebivalci Irske in Severne Irske odločali na referendumu 22. maja. Skupščina bo imela zakonodajne pristojnosti, njena glavna naloga pa bo ustanovitev sveta za sodelovanje med severom in jugom. Če skupščina te naloge ne bo uresničila v enem letu, jo bo britanska vlada lahko razpustila. V svetu sever-jug bodo ministri irske vlade in predstavniki severnoirske skupščine. V začetku se bo ukvarjala z vprašanji prometa, turizma in odnosov z Evropsko unijo, kasneje pa naj bi prevzela dodatne naloge. Irska vlada se je v sporazumu obvezala, da bo spremenila drugi in tretji člen svoje ustave, v katerih zdaj izraža težnje po Severni Irski, britanska vlada pa bo ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. Pri tem naj bi zagotovili, da se ustavni položaj Severne Irske ne bo spreminjal brez privoljenja njenih prebivalcev. Sporazum predvideva tudi ustanovitev britansko-irskega sveta, katerega člani bodo predstavniki irske vlade, severnoirske skupščine, ter predstavniki načrtovanih parlamentov Škotske in Walesa. Z ustanovitvijo 108-članske severnoirske skupščine se bo končalo 26 let dolgo obdobje "neposrednega vladanja" iz Londona, ki so ga uvedli po ukinitvi parlamenta - v njem so prevladovali protestanti -, ki je Severni Irski vladal od leta 1921.