ustrelila
Nove žrtve v Kašmirju
23. 12. 2001 00.00
V indijskem delu Kašmirja sta bila v spopadu med indijskimi varnostnimi silami in pakistansko vojsko ubita dva indijska vojaka, v spopadih med domnevnimi islamskimi uporniki in vojsko pa je po najnovejših podatkih umrlo najmanj 10 ljudi.
Proces proti Mariji Milošević
28. 12. 2001 00.00
Na beograjskem sodišču se je za zaprtimi vrati začel proces proti Mariji Milošević, hčerki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Pozivi Arafatu h konkretnim dejanjem
17. 12. 2001 00.00
Bela hiša je palestinskega voditelja Jaserja Arafata pozvala h konkretnim dejanjem, s katerimi naj dokaže svojo pripravljenost in potreben vpliv za končanje nasilja palestinskih skrajnežev proti Izraelu.
15 mrtvih v napadu v Kolumbiji
02. 12. 2001 00.00
Na severovzhodu Kolumbije je skupina najmanj šestih moških ustavila avtobus in hladnokrvno ustrelila petnajst ljudi. Masaker sta preživela samo dva potnika, oblasti pa odgovornost za napad pripisujejo skrajni desničarski paravojaški skupini.
Izraelska vojska se bo začela umikati
26. 10. 2001 00.00
Izraelska vlada je na sinočnji seji sprejela odločitev o postopnem umiku izraelske vojske s palestinskih avtonomnih območij na Zahodnem bregu. Arafat zavrača izročitev Zevijevih morilcev.
Smrtna kazen za umor avtoprevoznika
11. 10. 2001 00.00
Višje sodišče v Podgorici je Slavka Devića in Rada Arsivića, ki sta februarja umorila slovenskega avtoprevoznika Aljošo Polenška, obsodilo na smrt.
Protesti Hamasa v Gazi
08. 10. 2001 00.00
V Gazi je palestinska policija uporabila pravo strelivo in solzivec, ko so skušali preprečiti demonstracije v podporo Osami bin Ladenu.
Izraelska vojska vdrla v Hebron
05. 10. 2001 00.00
Izraelska vojska je še enkrat vdrla na ozemlje pod palestinsko upravo, in prevzela nadzor nad strateško pomembno vzpetino.
Salve za Habsburžane
28. 05. 2001 00.00
Otto Habsburg, sin zadnjega cesarja nekdanje Habsburške monarhije Karla von Habsburga, in njegova žena Regina sta minuli konec tedna na avstrijskem Štajerskem praznovala zlato poroko. V znanem romarskem kraju Mariazell ju je s častno salvo pričakala 2. konjenica topniške divizije, ki je 21-krat ustrelila v pozdrav. Na paradi se je zbralo skoraj 500 pripadnikov častnih straž iz skoraj vseh delov nekdanjega cesarstva. Ob tej priložnosti so se na avstrijskem Štajerskem zbrali skoraj vsi člani Habsburške dinastije, prišlo pa je tudi nekaj znanih Avstrijcev, med njimi namestnica avstrijskega kanclerja Susanne Riess-Passer s soprogom.
Strelec na Belo hišo psihopat
08. 02. 2001 00.00
Pripadniki ameriške tajne službe, ki je zadolžena za varovanje predsednika ZDA, so sinoči opravili preiskavo hiše 47-letnega Roberta Picketta v Evansvillu v Indiani, ki je pri Beli hiši v Washingtonu poskušal preplezati ograjo. Picketta so varnostniki onesposobili s strelom v koleno desne noge in ga odpeljali v bolnišnico George Washington, kjer so mu nudili prvo pomoč. Doslej se je izvedelo, da je bil Pickett v preteklosti na zdravljenu zaradi duševnih motenj ter imel neporavnane račune z zvezno davčno službi (IRS), od koder so ga odpustili, sam pa je sprožil neuspešno tožbo. Doslej naj bi poslal več pisem na naslove različnih politikov s pritožbami na račun IRS.
Končano izraelsko-palestinsko zasedanje
21. 01. 2001 00.00
V bližini Ramale na Zahodnem bregu se je nekaj ur pred začetkom pogajanj v egiptovskem mestu Taba brez napredka končalo izraelsko-palestinsko zasedanje o varnostnih vprašanjih. Palestinski pogajalec Saeb Erekat je ob koncu zasedanja povedal, da je bilo srečanje neuspešno zaradi nadaljevanja izraelskih napadov na Palestince. Na zasedanju so Palestinci želeli doseči konec izraelske obkolitve palestinskih ozemelj in agresije nad palestinskim prebivalstvom, pa tudi umik izraelske vojske na položaje pred 28. septembrom, je še povedal Erekat. Medtem so se v Tabi že začeli zbirati novinarji, ki pričakujejo skorajšnji prihod izraelske in palestinske delegacije.
V Barceloni ustrelili policista
20. 12. 2000 00.00
Baskovska separatista sta v središču Barcelone v terorističnem napadu ustrelila španskega policista. Španska vlada odgovornost za atentat pripisuje teroristični organizaciji ETA, saj vse kaže na delo te organizacije.
Policija ustrelila igralca
02. 11. 2000 00.00
ZDA pretresa nov škandal. Nek policist je minuli konec tedna na neki zabavi za noč čarovnic v Los Angelesu ustrelil igralca Anthonyja Dwaina Leeja, ker je nosil lažno pištolo. Policist Tarriel Hopper je skupaj s kolegom na kraj zabave prispel zaradi pritožbe enega od sosedov zaradi hrupa. Po besedah policista je Lee z okna vanj nameril pištolo. Hopper je v samoobrambi pričel streljati in pri tem ranil Leeja. Šele kasneje so ugotovili, da žrtev ni imela prave pištole, temveč lažno polavtomatsko pištolo, so povedali pri losangeleški policiji. Tem razlagam pa nasprotujejo nekateri očividci, ki se sprašujejo, zakaj sta policista prišla k zadnjim vratom hiše in ne k sprednjim. Lee je sicer znan med drugim po vlogah v filmu Lažnivec, lažnivec (Liar, Liar) ter v televizijskih nadaljevankah Newyorška policija (NYPD Blue) in Urgenca (ER).
Nemiri na palestinskih ozemljih
20. 10. 2000 00.00
Po palestinskih podatkih je izraelska vojska na Zahodnem bregu in območju Gaze danes ustrelila šest Palestincev, prek 200 pa jih je bilo ranjenih. Ranjenih je bilo tudi pet izraelskih vojakov. Od začetka spopadov 28. septembra je število smrtnih žrtev naraslo na 120. Izraelci in Palestinci se medsebojno obtožujejo, da ne spoštujejo dogovora iz Šarm el Šejka. Izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je poudaril, da palestinske oblasti niso dovolj poskrbele za ustavitev nasilja, Palestinci pa trdijo, da izraelska stran ni odpravila zapor palestinskih ozemelj. Pooblaščenec Palestinske osvobodilne organizacije za Jeruzalem, Feisal Huseini, je izraelskemu premieru Ehudu Baraku očital, da je ustvaril najslabše možne pogoje za boljše odnose med stranema. V dogovoru iz Šarm el Šejka je Izrael obljubil, da bo umaknil svoje enote z avtonomnih palestinskih ozemelj ter znova odprl meje, ceste in letališče v Gazi. Palestinska stran se je obvezala, da bo ustavila nemire.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Mednarodni festival židovske kulture
24. 09. 2000 00.00
V Moskvi od 19. do 28. septembra poteka tretji Mednarodni festival židovske kulture, posvečen spominu sovjetskega gledališčnika Solomona Mikhoelsa, so sporočili organizatorji festivala. Festival so v Bolšoj teatru otvorili z gala spektaklom Židovske teme v svetovni kulturi.
Na Kosovu ubili albanskega novinarja
11. 09. 2000 00.00
Na severu Kosova sta dva neznanca ubila novinarja albanske narodnosti Shefkija Popova, ki je poročal za albanski dnevnik Rilindja, je sporočil tiskovni predstavnik sil KFOR Bernard Cellier. Popova sta ustrelila neznanca, ki sta po napadu zbežala, novinar pa je kasneje poškodbam podlegel.
Ruska mafija ustrelila direktorja
10. 07. 2000 15.43
V Jekaterinburgu so neznanci davi ustrelili generalnega direktorja največjega ruskega podjetja za strojegradnjo Uralmaš Olega Belonenka, ki je kasneje v bolnišnici podlegel zaradi hudih poškod glave. Za posledicami strelnih ran je umrl tudi Belonenkov voznik. Napad se je zgodil, ko so neznanci z brozstrelko streljali na Belonenkovo vozilo. Delniška družba Uralmaš z več desettisoč zaposlenimi je največji industrijski objekt na Uralu. Podjetje so ustanovili še v času nekdanje Sovjetske zveze. Nekoč a so tam proizvajali tanke, sedaj pa se med drugim ukvarjajo z izdelavo opreme za rudnike. Letno izdelajo tudi 400.000 ton jekla. Podjetje so v preteklih letih deloma privatizirali. S prestrukturiranjem proizvodnje v civilne namene je podjetje poskušalo ostati konkurenčno na svetovnem trgu. Belonenko je bil generalni direktor od decembra dalje, z imenovanje na ta položaj pa je postal eden izmed najvplivnejših ruskih podjetnikov. S privatizacijo nekdanjih industrijskih obratov in podjetij za izdelavo orožja se je na Uralu razvnela prava vojna za to, kdo bo zasedel vodilne položaje. Jekaterinburg velja za enega izmed središč ruske mafije.
V napadu ubitih pet oseb
25. 05. 2000 17.11
Za zdaj še neznana morilca sta danes streljala na delavce v restavraciji hitre prehrane v New Yorku. Pet jih je umrlo, dva pa sta v kritičnem stanju. Morilca sta tik pred zaprtjem vstopila v restavracijo, delavce nagnala v hladilnico, jih zvezala in hladnokrvno ustrelila v glavo, je sporočila policija, ki domneva, da sta morilca nameravala lokal oropati. Delavcema, ki sta streljanje preživela, se je uspelo odvezati, nato pa sta pobegnila iz hladilnice in poklicala policijo.
Odkrili stanovanje terorista
17. 09. 1999 12.34
Dan po smrti domnevnega pripadnika teroristične skupine Rdeče brigade (RAF) Horsta Ludwiga Meyerja na Dunaju so včeraj odkrili stanovanje, v katerem sta prebivala Meyer in njegova spremljevalka Andrea Klump. Avstrijski notranji minister Karl Schloegel je za avstrijsko televizijo ORF dejal, da je par v Avstriji najverjetneje prebival že od leta 1996. Stanovanje so sinoči preiskali, vendar policija ni odkrila nobenih dokazov, da bi par načrtoval morebitne napade. Meyerja je v sredo ustrelila policija, njegovo spremljevalko, ki so jo iskali že od leta 1994, pa so priprli. 43-letnega Meyerja so iskali zaradi sodelovanja pri umoru direktorja Siemensa Karla Heinza Beckurtsa v letu 1986.
Debevec brez težav
10. 07. 1999 21.19
Na ljubljanskem strelišču se je nadaljevalo državno prvenstvo v streljanju z malokalibrskem orožjem. S puško 60 leže je po pričakovanjih naslov državnega prvaka osvojil Rajmond Debevc, pri ženskah pa je bila najbolj natančna Renata Oražem. S pištolo proste izbire je naslov najboljšega v državi osvojil Franc Peternelj ml.
Terorista organizacije ETA obsojena na 60 let zapora
22. 06. 1999 19.27
Člana baskovske teroristične organizacije ETA sta bila danes obsojena na 60 let zapora zaradi umora Alberta Jimeneza Becerrila, člana vladne Ljudske stranke, in njegove žene Ascension Garcia januarja 1998.
Turška policija preprečila napad na ameriški konzulat
04. 06. 1999 15.24
Turška policija je danes preprečila napad na ameriški konzulat v Carigradu, oba domnevna napadalca pa ustrelila.
Politične kroge v Italiji pretresel umor svetovalca ministra
20. 05. 1999 19.34
Politične kroge v Italiji je danes pretresel umor visokega svetovalca ministra v Rimu. Neznanca sta na ulici ustrelila svetovalca italijanskega ministra za delo Massima D'Antono. Hudo ranjeni D'Antona je kmalu zatem umrl v bolnišnici. Po poročilih italijanske televizije ne izključujejo političnih motivov za zločin, vendar pa podrobnosti o napadu še niso znane.
Clinton namerava poostriti ameriške zakone o orožju
23. 04. 1999 14.37
Ameriški predsednik Bill Clinton namerava po pokolu ne šoli v bližini Denverja uveljaviti ostrejše zakone o orožju. Ameriška televizija CNN je, sklicujoč se na neimenovane vire, danes poročala, da bo vlada prihodnji teden predložila ustrezen osnutek zakona.
Nova žrtev čilskih nogometnih huliganov
18. 02. 1999 20.04
Nogometno huliganstvo je zahtevalo novo žrtev. V čilskem glavnem mestu je v bolnišnici umrl 19-letni navijač nogometnega moštva Colo Colo, ki so ga pred tednom dni hudo pretepli takoimenovani navijači rivalskega moštva Universidad.
D'Alema namerava na Sicilijo poslati vojake
01. 02. 1999 17.58
Po zadnjih napadih mafije na Siciliji namerava italijanska vlada na otoku namestiti vojake. Premier Massimo D'Alema je danes napovedal, da bo za čuvanje javnih zgradb na Sicilijo poslal petsto vojakov.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.
Za dekletovo srce sta se pomerila v dvoboju
28. 04. 1998 07.37
Upokojeni višji častnik iz mesta Bolotnoe v bližini Novosibirska in njegov someščan sta se odločila, da se bosta za naklonjenost dekleta pomerila v pravcatem dvoboju s strelnim orožjem. Boj se je odvijal zunaj mesta v skladu s pravili o dvobojih, ki so opisana v novelah iz 19. stoletja. Sekundanti, ki sta si jih zbrala tekmeca, so po pravilih izmerili 40 korakov in tik pred zdajci skušali odvrniti kolega od neumne namere. Toda zaman. Tekmeca sta dvignila orožje - lovsko puško in karabinko - pomerila, ustrelila in jo na srečo odnesla le z lažjimi poškodbami, prvi z ranjeno ključnico, drugi pa je bil ustreljen v ramo. Po dvoboju se je dekle preselilo v drugi kraj, to pa naj bi storil tudi eden izmed udeležencev dvoboja.
Izgredi zaradi uboja dveh mladoletnikov
20. 12. 1997 10.02
Po uboju dveh mladoletnikov - ubili naj bi jih francoski policisti - je v noči na soboto prišlo do velikih izgredov. V predmestju Lyona so storilci zažgali 25 avtomobilov in ranili več policistov ter gasilcev, so sporočile tamkajšnje oblasti. Noč pred tem je bil na tamkajšnji policijski postaji pomotoma ubit nek mladenič. Že drugo noč zapored so na območju Meluna v bližini Pariza razgrajali mladoletniki, potem ko je policija v noči na četrtek v cestni zapori ustrelila nekega 16-letnika.