ustvarjalca
Festival v čast Bernardu Bertolucciju
18. 03. 2000 17.00
48. mednarodni filmski festival v San Sebastianu na severu Španije bo posvečen italijanskemu režiserju Bernardu Bertolucciju. V obsežni retrospektivi bo prikazano zbrano delo 59-letnega filmskega ustvarjalca, med drugimi Zadnji tango v Parizu in Zadnji kitajski cesar. Filmsko klasiko 20. stoletje (1976) bodo prikazali na 400 kvadratnih metrih velikem platnu na kolesarkem stadionu.
Kiparstvo Verzela v galeriji Loža
24. 02. 2000 16.18
Piranske Obalne galerije so pripravile predstavitev umetniškega dela kiparja Deana Verzela v galeriji Loža v Kopru. Razstavo bodo odprli v ponedeljek, 28. februarja, ob 19. uri. Postavitev je del obsežnega večletnega projekta tega koprskega ustvarjalca in nosi naslov Zid. V prihodnjih letih bo projekt nadgrajen z novimi umetniškimi in simbolnimi elementi, tokrat pa bo v presojo obiskovalcev dana zamisel, ki ji Verzel sledi od leta 1985. Zid je sklop treh kiparskih segmentov, ki je že vsak zase celota, so sporočili iz Obalnih galerij.
Koncerti v Gallusovem letu
20. 02. 2000 18.52
Leto 2000 je leto Jacobusa Gallusa. Mineva namreč 450 let od njegovega rojstva nekje na Slovenskem. V čast velikega renesančnega ustvarjalca bo zato letos več koncertov; eden takšnih bo drevi v Slovenski filharmoniji.
Pregled arabskega filma v Parizu
10. 02. 2000 16.32
Svetovni arabski inštitut (IMA) je do 26. marca v Parizu pripravil ciklus filmov arabskih režiserjev in režiserjev, na katere so vplivale pariška, bruseljska, kijevska in moskovska filmska šola. Tako si ljubitelji filmske umetnosti lahko med drugim ogledajo dela tunizijskih režiserjev Najia Ben Mabruka in Nurija Buzida ter palestinskega filmskega ustvarjalca Michela Hlejfija.
Prešernova družba ob Prešernovem letu
07. 02. 2000 21.45
Ob 200. letnici rojstva našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna bo <A HREF=http://www.prdr.com/i-okno.asp target=_blank> Prešernova družba </A> v letošnjem letu največ pozornosti namenjene prav njemu. Pripravili so posebno ponudbo knjig kot so; Poezije dr. Franceta Prešerna, slikanici Povodni mož in Sveti Senan ter Poet.
Retrospektiva del Billyja Wilderja
16. 01. 2000 18.11
Legendarni režiser in avtor številnih scenarijev Billy Wilder bo do konca januarja v Hollywoodu predstavil retrospektivo svojih najbolj znanih filmov. V okviru omenjene retrospektive bo mogoče videti 27 filmov tega 93-letnega filmskega ustvarjalca, ki je znan po filmih kot sta ''Kiss Me, Stupid'' in ''The Private Life of Sherlock Holmes''. Wilderjeva dela so bila 21-krat nominirana za filmsko nagrado oskar, dobila pa so šest oskarjev.
Rekordno število ljubiteljev filma
30. 12. 1999 17.34
Filmski muzej v Potsdamu je v letos obiskalo rekordno število ljubiteljev filmske umetnosti. Po besedah uprave muzeja so imeli 115.000 obiskovalcev, kar je za 20.000 več kot v letu 1998. Največ ljubiteljev filma je muzej obiskalo predvsem zaradi del nemške režiserke Leni Riefenstahl in ameriškega filmskega ustvarjalca Charlieja Chaplina, so prepričani v upravi muzeja. Ta sicer še dodaja, da mnoge obiskovalce poleg razstavljene snemalne in druge filmske opreme privabijo tudi različne prireditve, povezane s filmsko zgodovino.
Fotografije Luciana Kleve
14. 12. 1999 14.26
V Krkini galeriji v zdravilišču Strunjan bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo originalnih fotografij iz ciklusa Pozabljena Istra znanega primorskega ustvarjalca Luciana Kleve. Razstava bo odprta do 13. januarja, pripravila pa jo je umetnostna zgodovinarka Nives Marvin.
Prva zahodna premiera Faričevega Terminala
27. 10. 1999 15.51
Plesna predstava koreografa Matjaža Fariča Terminal je po dveh murskosoboških premierah ljubljansko oz. zahodno premiero doživela včeraj v viteški dvorani Cekinovega gradu (Muzeja novejše zgodovine). Za avtorja, ki opozarja, da je to povsem nova predstava in le v posredni zvezi z njegovim istoimenskim lanskim projektom v Stockholmu, pomeni Terminal tudi ''uresničitev želje, ki jo je gojil že dvajset let, pa zanjo doslej ni bilo ne ustreznih pogojev ne sodelavcev.'' Od slednjih so svoje izkušnje o procesu priprave projekta povzeli plesalec Gregor Luštek in članica skupine Psycho-Path, ki v dogajanju neposredno sodeluje. Ker je za Fariča to tudi prvi projekt v vlogi rezidenčnega koreografa Cankarjevega doma - producenta Terminala, sta z Uršulo Cetinski, voditeljico gledališkega programa CD, pojasnila, kaj tak Faričev status pomeni za ustvarjalca, producentsko hišo in sofinancerje predstav.
Savo Sovre v Galeriji Instituta Jožef Stefan
25. 10. 1999 13.57
V prenovljueni Galeriji Instituta Jožef Stefan je do 12. novembra na ogled razstava del akademskega slikarja Sava Sovreta. Institut sicer letos praznuje 50-letnico ustanovitve, ta jubilej pa so izkoristili tudi za povečanje in prenovitev avle, kjer so potekale razstave in prireditve.
Glasbene nedelje v Unionu
24. 10. 1999 17.54
V novem sklopu večerov v Grand hotelu Union v Ljubljani, ki bo pod skupnim naslovom Glasbene nedelje v Unionu potekal od oktobra letos do maja prihodnje leto, bo na uvodnem srečanju drevi ob 18. uri gost violinist ruskega rodu Vasilij Meljnikov, ki je kot izredno zanimiva in vsestranska umetniška osebnost - lpt solist, komorni in orkestrski glasbenik ter pedagog - že desetletje navzoč na glasbenem prizorišču v Sloveniji.
Tone Lapajne z novim slikarskim ciklusom
08. 09. 1999 18.31
Kipar Tone Lapajne je po mnenju umetnostne zgodovinarke dr. Nadje Zgonik v slovenski umetnosti opravil enega najbolj presenetljivih preobratov zadnjih let in se od ustvarjalca barjanskih totemov in idolov preobrazil v slikarja skrivnostnih piktogramov, ki jih še vedno hrani domišljija z Barja. Najnovejši ciklus akrilnih slik velikih formatov, ki so pod skupnim naslovom Drevo je bila njegova mati tačas na ogled v galeriji ZDSLU, Zgonikova v spremnem katalogu opredeljuje kot ''skrivnostne umetnine''.
Izbor poezije Karola Wojtyle v slovenščini
08. 09. 1999 16.13
Pod naslovom Ljubezen mi je vse razodela je v slovenščini v dneh pred ponovnim papeževim obiskom v Sloveniji izšel izbor poezije Karola Wojtyle. Pesmi poznejšega poglavarja Rimskokatoliške cerkve so nastale v času, ko je bil še študent, fizični delavec, duhovnik, nadškof in kardinal. V slovenski jezik jih je prelil polonist Niko Jež.
Attila Csörgő in Antal Lakner v Škucu
30. 08. 1999 13.41
V petek, 3. septembra, bo v Galeriji Škuc razstava dveh madžarskih umetnikov Attile Csörgőja in Antala Laknerja z naslovom Altered states.
Claudia Schiffer z novim spremljevalcem
27. 08. 1999 09.03
Nemški modni kreator Bruce Hoeksmar je novi moški ob strani Claudie Schiffer, ki je bila pred kratkim stara 29 let in ki naj bi se v ZDA ta teden srečala s svojim trajnim zaročencem Davidom Copperfieldom.
Umetnika o severnoirskih družbenih napetostih
09. 07. 1999 17.53
Irska ustvarjalca, pisatelj Bernard MacLaverty in slikar Joseph McWilliams, ki se na povabilo Študentske založbe mudita v Ljubljani, sta po sinočnjem literarnem večeru v jazz klubu Gajo svoje umetniško delo in poglede v istem klubu predstavila novinarjem. MacLaverty je v pogovoru z Igorjem Divjakom iz Študentske založbe in prevajalko Tino Mahkoto govoril o pomenu in značilnostih kratke zgodbe v okviru irske literature, o svojem odnosu do tematik, ki jih načenja, in posebej politiki ipd., McWilliamsa pa je bilo ob komentirani projekciji izbora njegovih likovnih del iz treh desetletij mogoče prepoznati kot pronicljivega komentatorja medčloveških odnosov. MacLaverty in McWilliams, prijatelja, ki se izražata z različnimi umetniškimi sredstvi, dopuščata mnenje, da ju povezujejo skupne teme, še najbolj ''občutek nemoči in zgroženosti nad krivičnostjo nasilja na Severnem Irskem''.
Video cult/ure in trendi v videoumetnosti
09. 05. 1999 12.15
Center za kulturo in medijsko tehnologijo v Karlsruheju je pripravil razstavo o pomembnih usmeritvah sodobne videoumetnosti z naslovom video cult/ures. Razstava z deli 23 mednarodnih umetnikov, ki bo na ogled do 29. avgusta, predstavlja dela, ki so nastala sredi 90. let in so tokrat prvič prikazana v Nemčiji. Med umetniki so zastopani Doug Aitken, Marcel Odenbach, Tony Oursler in Pipilotti Rist; video cult/ures se posveča ''kultu'' podob. Obenem pa želi pokazati, da se je video razvil v univerzalni jezik, ki med seboj povezuje različne kulture. Izbor del sega od zasnov britanskega umetnika Drydena Goodwina z njegovimi črno-belimi videi do pripovednih del romunskega ustvarjalca Dana Mihaltianuja, ki kaže na meje upodobitve zgodovinskih dogodkov.
Burkaški misterij Nobelovca Daria Foja v MGL
06. 04. 1999 16.25
Mestno gledališče ljubljansko prvič v zgodovini poklicnega teatra na Slovenskem postavlja na oder Burkaški misterij italijanskega dramatika in glumača Daria Foja, dobitnika Nobelove nagrade za književnost leta 1997.
Razstava o vplivu Hitchcocka na sodobno umetnost
17. 03. 1999 14.11
V oxfordskem Muzeju moderne umetnosti bo od 11. julija do 3. oktobra na ogled razstava, ki raziskuje vpliv filmskega velikana Alfreda Hitchcocka na sodobno umetnost. Razstavo so naslovili Notorius (Zloglasna) po režiserjev filmu iz leta 1946, gostovala pa bo po svetu, med drugim na Švedskem, Japonskem in Avstraliji. ''Menimo, da bomo z razstavo počastili Hitchcocka ob stoletnici njegovega rojstva,'' je povedal direktor muzeja, Američan Kerry Brougher, nekdanji kurator losangeleškega Muzeja sodobne umetnosti. Čeprav so tudi drugi mnogi velikani filma, kot so Michelangelo Antonioni, Douglas Sirk, John Ford in Federico Fellini imeli velik vpliv na umetnike, je Hitch pogosto omenjen kot tisti z največjim vplivom. Na razstavi bodo predstavili dela 12 sodobnih umetnikov, ki so navdih našli pri Hitchcocku in ki raziskujejo teme, ki jih je obravnaval - predvsem strah. Predstavili jih bodo s filmskimi odlomki, fotografijami, diapozitivi in zvoki. Na razstavi bodo z deli sodelovali Judith Barry, Cindy Bernard, David Reed in Cindy Sherman iz ZDA, iz Kanade Stan Douglas in Atom Egoyan, iz Francije Pierre Huyghe in Chris Marker, Christian Marclay iz Švice, iz Velike Britanije pa John Baldessari, Victor Burgin in Douglas Gordon. Nemška filmska ustvarjalca Matthias Mueller in Christoph Girardet bosta zmontirala odlomke iz Hitchcockovih filmov, da bi pokazala njegov pristop k snemanju filmov.
Veselja dom - ustvarjalno izhodišče fotografov
24. 02. 1999 11.45
Gledališka uspešnica Veselja dom dramatika Emila Filipčiča, režiserja Nicka Upperja in Slovenskega mladinskega gledališča, ki je od mednarodne premiere na Ohridskem poletju leta 1996 prepotovala že 13 festivalov od Zagreba do Cardiffa, je bila ustvarjalno izhodišče štirih slovenskih fotografov in študenta Akademije likovne umetnosti, ki bodo svoje dokumentarne, novinarske, portretne in promotivne fotografije razstavili v Klubu kulturnih in znanstvenih delavcev na Tomšičevi 12. Odprtje fotografsko-gledališke razstave del Mihe Škerlepa, Mihe Frasa, Damjana Jermančiča, Deana Dubokoviča in ustvarjalca, ki se podpisuje z XXX, bo v četrtek ob 18. uri.
Razstava Acta, non verba II
03. 02. 1999 17.13
V Muzeju novejše zgodovine v ljubljanskem Cekinovem gradu bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo del z mednarodne študentske likovne kolonije, ki je novembra lani potekala v Kranjski Gori, poleg mladih slovenskih likovnikov pa so se je udeležili še kolegi iz Sarajeva in Skopja. Dela 23 udeležencev bodo februarja na ogled v Ljubljani, nato še v Sarajevu v okviru 15. festivala Sarajevska zima 1999.
Režiser Berger o svoji zadnji predstavi
28. 09. 1998 14.55
Po premieri in reprizi predstave Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim - v okviru sporeda potekajočega mednarodnega festivala odrskih umetnosti Exodos so jo minuli petek in soboto uprizorili v pokriti jahalnici Konjeniškega centra kmetije Košir - je režiser Matjaž Berger na srečanju z novinarji poudaril, da je ta predstava zanj kot ustvarjalca ''integralna raziskava razmerij žanrov v scenskih umetnostih ob koncu 2. tisočletja s klasiki moderne misli - Shakespearom, Nietzschejem in Lacanom''.
Filmski festivali v Benetkah, Hamburgu in na Dunaju
19. 08. 1998 13.07
Z jesenjo se bliža tudi kar nekaj mednarodnih filmskih festivalov, med drugim 55. Mostra v Benetkah, festival v Hamburgu in pa 36. filmski festival na Dunaju.
Kinotečni večer v spomin Žarku Lužniku
15. 06. 1998 12.24
Ob deseti obletnici smrti mladega slovenskega filmskega ustvarjalca Žarka Lužnika bo nocoj v dvorani Slovenske kinoteke spominski večer, ko bodo zavrteli tudi dva manj znana oziroma manj prikazovana njegova dokumentarna filma, namreč Gostilna in Kolizej, ki ju je s scenaristko Heleno Koder posnel za televizijo.
V soboto premiera baletne predstave Tango
21. 04. 1998 17.15
V Operi in baletu Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru so danes na novinarski konferenci predstavili zadnjo letošnjo premiero, baletno predstavo Tango, ki je avtorski projekt mladega ustvarjalca Edwarda Cluga. Po avtorjevih besedah je Tango baletna predstava, rojena na ulicah njegovega otroštva, ki govori o mladostnem iskanju, nedolžnosti, ljubezni, strasti in bolečini.
Projekt Antartika v Mestni galeriji
16. 03. 1998 10.23
V ljubljanski Mestni galeriji na Mestnem trgu 5 bodo drevi v okviru letošnjega Zimskega salona odprli razstavo-projekt Antartika, ki ga je zasnovala neformalna skupina raziskovalcev v likovnih medijih. Avtorji, akademski slikarji Andrej Trobentar, Borko Tepina, Dušan Podgornik, Vojko Aleksič in Vojko Pogačar, bodo na razstavi, ki bo na ogled do 6. aprila, predstavili svoja dela, nastala v zadnjih letih, ki ukinjajo predvidljivost in previdnost.
Nova razstava Mestne galerije: projekt Antartika
15. 03. 1998 12.38
V ljubljanski Mestni galeriji na Mestnem trgu 5 bodo drevi v okviru letošnjega Zimskega salona odprli razstavo-projekt Antartika, ki ga je zasnovala neformalna skupina raziskovalcev v likovnih medijih. Avtorji, akademski slikarji Andrej Trobentar, Borko Tepina, Dušan Podgornik, Vojko Aleksič in Vojko Pogačar, bodo na razstavi, ki bo na ogled do 6. aprila, predstavili svoja dela, nastala v zadnjih letih, ki ukinjajo predvidljivost in previdnost. Projekt Antartika izhaja iz nujnosti raziskovalne ustvarjalnosti na prelomu tisočletja, ko se je treba ponovno vprašati o smislu likovne ustvarjalnosti in temeljnih presečiščih. Posamezni ustvarjalci kljub nekaterim skupnim izhodiščnim točkam ohranjajo individualnost, saj prav svoboda likovnega izražanja vodi ustvarjalca v ekskluzivnost, s tem pa v navidez paradoksno situacijo, ko otoki individualnega zrenja spreminjajo geografijo sveta.