v spomin
Havel in Levy v spomin žrtvam Auschwitza
28. 01. 2000 20.48
Češki predsednik Vaclav Havel in izraelski zunanji minister David Levy sta se na slovesnosti ob 55. obletnici osvoboditve nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau v Pragi poklonila spominu žrtvam tega taborišča na Poljskem.
Spomin na žrtve Auschwitza
27. 01. 2000 18.42
Na Poljskem so danes pripravili spominsko slovesnost ob 55. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau na jugu države. Slovesnosti se je poleg nekdanjih taboriščnikov udeležil tudi poljski predsednik Aleksander Kwasniewski.
V Nemčiji Dan spomina na žrtve nacizma
27. 01. 2000 14.36
V Nemčiji danes obeležujejo Dan spomina na žrtve nacizma. Šestih milijonov Judov, ki so bili ubiti v času nacizma, se bodo simbolično spomnili z začetkom gradnje osrednjega spominskega centra žrtvam holokavsta v Berlinu. Slovesnosti se bo udeležil tudi nemški kancler Gerhard Schroeder. Žrtev so se spomnili tudi na posebnem zasedanju parlamenta.
Spomin na holokavst ne sme nikoli zbledeti
26. 01. 2000 21.54
Spomin na holokavst ne sme nikoli zbledeti. To je opomin, ki ga je treba predajati generacijam, ki prihajajo, in jih o tem izobraževati, da se nikoli več ne bi zgodilo kaj takega. To je osrednje sporočilo vseh govorcev, ki so danes popoldne v Stockholmu odprli tridnevni mednarodni forum o holokavstu. Srečanja, ki mu sopredsedujeta švedski premier Goeran Persson in Nobelov nagrajenec za mir Elie Wiesel, se udeležuje tudi slovenska delegacija na čelu s predsednikom republike Milanom Kučanom.
Sprejet osnutek zakona o odškodninah
26. 01. 2000 17.56
Nemška vlada je danes sprejela osnutek zakona o poravnavi odškodnine za prisilne delavce iz časa nacizma, je sporočil tiskovni predstavnik vlade.
Pokopali Arkana
20. 01. 2000 18.14
Pogreba poveljnika srbskih paravojaških enot Željka Ražnjatovića Arkana se je opoldne na osrednjem beograjskem pokopališču udeležilo približno 5000 ljudi. Poleg svojcev, v črno oblečenih pripadnikov paravojaških enot Tigri, članov Arkanovega nogometnega kluba Obilić in predstavnikov estrade so bile na pogrebu tudi številne osebnosti iz srbskega javnega življenja.
Umrl francoski filmski producent Alain Poire
15. 01. 2000 20.15
Francoski producent Alain Poire, ki je ustvaril več kot 250 francoskih filmov, je v noči na soboto v starosti 82. let umrl za rakom, so sporočili Poirejevi svojci.
Poostreni varnosti ukrepi v Berlinu
15. 01. 2000 13.29
Ob poostrenih varnostnih ukrepih se je davi v Berlinu začela tradicionalna slovesnost nemških socialistov (PDS) v spomin na nemška socialistična revolucionarja Roso Luxemburg in Karla Liebknechta, ki sta bila ustreljena pred 81 leti.
Knjižni prvenec Veselke Šorli Puc
11. 01. 2000 08.07
V Peterlinovi dvorani v Trstu so včeraj zvečer na prvem letošnjem večeru Društva slovenskih izobražencev (DSI) predstavili knjižni prvenec znane slikarke in umetnostne esejistke Veselke Šorli Puc z naslovom Zgodbe z repom in glavo. Knjigo, ki stane 18.000 lir, je izdala in založila tržaška založba Mladika, spremno besedo je napisala dr. Helga Glušič, za likovno opremo je poskrbela sama avtorica, tiskana pa je bila v tiskarni Graphart v Trstu. Na nocojšnji predstavitvi je ob avtoričini prisotnosti o delu spregovorila prof. Marija Cenda, medtem ko je Matejka Maver podala nekaj odlomkov iz knjige.
Slovesnost ob 58-letnici dražgoške bitke
09. 01. 2000 11.20
Pri spomeniku v Dražgošah bo točno opoldne potekala osrednja slovesnost ob 58. obletnici dražgoške bitke, na kateri bo slavnostni govornik član sveta ZZB NOV Slovenije Janez Stanovnik. Danes bodo v spomin na ta dogodek potekala športna tekmovanja, 21. spominski (nočni) pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše in množični spominski rekreativni pohod v Dražgoše, ki se ga bo udeležil tudi predsednik države Milan Kučan. Priprave na prireditve ob tej obletnici pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 2000 potekajo že od septembra lani, same prireditve pa se vrstijo že od decembra.
Policija prepovedala zborovanje
09. 01. 2000 09.43
Nemška policija je zaradi groženj z napadom prepovedala za danes načrtovano zborovanje v Berlinu v spomin na socialistična revolucionarja Roso Luxemburg in Karla Liebknecht. Po navedbah policije je Olaf-Juergen Staps, ki ga sicer iščejo zaradi podtaknjenega požara, zagrozil, da bo s strojnico streljal na udeležence zborovanja. Nemška komunistična stranka, ki vsako leto pripravi omenjeno zborovanje, je prireditev preložila na 15. januar, ko je obletnica ustrelitve Luxemburgove in Liebknechta leta 1919.
Elvis Presley in Jimmy Carter v sorodstvu?
08. 01. 2000 16.55
Elvis Presley in nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter naj bi imela skupne prednike, ki so se v ZDA v 17. stoletju preselili iz Nemčije, trdi genealog Henry Johnson.
Klavirsko srečanje v mestu Lille
27. 12. 1999 17.15
Zmagovalci letošnjih treh mednarodnih klavirskih tekmovanj iz Muenchna, Bruslja in Bolzana - Severin von Eckardstein, Aleksander Gindin in Alberto Nos - bodo glavne zvezde 5. mednarodnega klavirskega srečanja Roberta Casadesusa, ki se bo od 21. do 23. januarja prihodnje leto odvijal v mestu Lille na severu Francije. Na srečanju, ki ga pripravlja Jean-Claude Casadesus v spomin na sina Roberta, bo orkester mesta Lille vodil italijanski dirigent Tommaso Placidi.
Park Petra Pana v spomin Diani
26. 12. 1999 10.11
V začetku januarja bodo v bližini londonske palače Kensington v spomin princesi Diani začeli graditi tematski park Petra Pana. Park naj bi odprli marca, sestavljen pa bo iz štirih igralnih površin. Med drugim bodo postavili 15- metrsko piratsko ladjo, indijsko taborišče in vodnjak s sirenami in krokodili. Ideja za gradnjo parka se je porodila zaradi posebne skrbi, ki jo je 31. avgusta leta 1997 umrla princesa Diana posvečala otrokom. Gradnja bo stala 1,25 milijona funtov.
Atelje Gustava Klimta bodo preuredili
22. 12. 1999 16.00
Mednarodno združenje Arch Foundation namerava dunajski atelje Gustava Klimta (1862-1918), avstrijskega slikarja in vodilnega predstavnika dunajske secesije, preurediti v kulturni center. Avstrijsko finančno ministrstvo, ki je lastnik poslopja z ateljejem, je namreč napovedalo prodajo. Urad za zaščito nacionalne dediščine je doslej zavračal, da bi atelje uvrstili v kulturno dediščino, ker naj v njem ne bi bilo ohranjenih dovolj originalnih predmetov. Po besedah ustanoviteljice Arch Foundation Francesce Habsbourg je to še edina vila, v kateri je živel in ustvarjal Klimt, ki je še niso porušili. Klimt, avtor simboličnih stenskih slikarij, portretov in krajine, je v ateljeju deloval od 1912 do 1918. Tu je med drugim ustvaril tudi fresko v spomin na Beethovna.
Na ogled pisalna miza Jeana Paula
22. 12. 1999 15.55
V spomin na nemškega pisatelja in pesnika Jeana Paula (1763 - 1825) bodo v nemškem mestu Bayreuth javnosti prvič pokazali pisalno mizo znanega književnika. Kos pohištva, izdelan leta 1800, so skrbno restavrirali, več kot dve desetletji pa je miza stala v delovni sobi Jeana Paula v Bayreuthu. Ob 175. obletnici smrti Jeana Paula, 14. novembra 2000, v mestu sicer načrtujejo številne prireditve. Pisatelj Jean Paul je veljal za enega najbolj priljubljenih pesnikov svojega časa, slaven pa je postal predvsem s svojima romanoma Titan in Nerodna leta.
Hrvaška pošta izdala znamko v spomin Franju Tuđmanu
16. 12. 1999 07.28
Na poštah na Hrvaškem bodo 23. decembra začeli prodajati dve posebni znamki v spomin na prvega predsednika samostojne Hrvaške Franja Tuđmana, je sporočila hrvaška pošta. Na obeh znamkah bo portret pokojnega predsednika. Vrednost znamk bo pet in 2,30 kune, v prodajo pa jih bodo dali 350.000.
Sožalje iz ZN ob Tuđmanovi smrti
14. 12. 1999 11.38
Generalni sekretar ZN Kofi Annan in predsednik generalne skupščine Theo Ben Gurirab sta hrvaški vladi in ljudstvu izrekla sožalje ob smrti predsednika Franja Tuđmana. V spomin na predsednika Hrvaške v torek na sedežu OZN v New Yorku niso dvignili zastav članic, zastava Združenih narodov pa je plapolala na pol droga.
Proslava v Cankarjevem domu
01. 12. 1999 20.41
Točno pred desetimi leti bi moral biti v Ljubljani takoimenovani miting resnice, s katerim so hoteli srbski in črnogorski mitingarji preprečiti demokratične spremembe v Sloveniji.
Liza Minelli se vrača na oder
01. 12. 1999 15.16
Igralka Liza Minelli se po dveh letih vrača na oder; sodelovala bo v današnjem spektaklu v spomin na njenega očeta, znanega režiserja Vincenta Minellija. 53-letna Liza, ki so ji leta 1997 operirali glasilke, bo zapela najbolj znane pesmi iz desetih musicalov Vincenta Minellija, med drugim Gigi, Amerikanec v Parizu in Srečaj me v Saint-Louisu.
Tamilski tigri za mirovne pogovore
27. 11. 1999 20.55
Voditelj separatističnih upornikov tamilskih tigrov, Velupillai Prabhakaran, je danes pozval šrilanško vlado k ustavitvi oboroženih spopadov, ukinitvi gospodarskega embarga za področja, ki jih nadzorujejo uporniki ter k začetku mirovnih pogovorov, ki bi vključevale mednarodnega posrednika. Prabhakaran je v govoru ob >>dnevu herojev<< v spomin tisočev upornikov, ki so izgubili življenje v vojni, poudaril, da imajo uporniki dovolj orožja za nadaljevanje spopadov, vendar pa puščajo odprto možnost za politično ureditev konfliktov. Problem želijo rešiti na miren način, s pomočjo civilnih metod in brez prelivanja krvi ter novih žrtev. Vodja upornikov je še dodal, da mirovni pogovori ne smejo potekati v >>vojnih razmerah, vojaški agresiji, okupaciji in ekonomskem zatiranju tamilskega naroda<<.
10. obletnica žametne revolucije
17. 11. 1999 15.57
Na Češkem in Slovaškem danes praznujejo deseto obletnico padca komunizma in prehoda v demokracijo. V Pragi so nekdanji politični voditelji in državljani polagali cvetje na spominsko ploščo na eni od glavnih ulic v češki prestolnici. Na tem mestu so varnostne sile komunističnega režima nekdanje Češkoslovaške nasilno zatrle študentske demonstracije. Po 18 dneh je odstopilo komunistično vodstvo. Tudi na Slovaškem, ki se je leta 1993 mirno ločila od Češke, danes potekajo številne spominske slovesnosti.
Obtožba francoskih scientologov
16. 11. 1999 21.04
Francosko sodišče je pet pripadnikov scientološke cerkve, med njimi tudi nekdanjega francoskega vodjo scientologov Xavierja Delamareja, spoznalo za krive goljufije. Delamare je bil obsojen na dve leti pogojno in 1700 dolarjev kazni. Hkrati je sodišče zavrnilo zahtevo scientološke cerkve, naj ji država podeli status religije.
Mlada nemška režiserja o filmu o Berlinu
11. 11. 1999 21.08
Mlada nemška režiserja, Bettina Ellerkamp in Joerg Heitmann, sta v Cankarjevem domu predstavila svoj najnovejši skupni projekt - mešanico dokumentarnega in igranega filma - z naslovom Killer.Berlin. doc, s katerim sta po lastnih besedah poskušala predstaviti Berlin, kot ga dojemata in živita sama oz. njuni prijatelji. Omenjeni film je bil na Ljubljanskem filmskem festivalu prikazan v sekcije Perspektive, ki predstavlja mlade obetavne filmske talente.
V NUK razstava o Puškinu
10. 11. 1999 19.44
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani so danes odprli razstavo ob 200. obletnici rojstva ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina z naslovom Ljudem z besedo srca vžgi.
200. obletnica Puškinovega rojstva
10. 11. 1999 17.37
Ob 200. obletnici rojstva ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina so na helsinški univerzi slavnostno odprli razstavo z naslovom Aleksandru Puškinu ob 200. obletnici. Razstava o delu in življenju velikega ruskega pesnika bo odprta približno tri mesece. V času razstave se bodo lahko finski ljubitelji književnosti spoznali z ustvarjanjem genija ruske poezije.
Osebnost, ki se je dvignila nad čas in razmere
09. 11. 1999 21.52
Leon Štukelj je osebnost, ki se je dvignila nad čas in razmere, osebnost, ki bo za vedno ostala naš športni vzor in poosebljenje olimpijske ideje, lahko bi rekli tudi simbol športnega duha našega malega naroda, je na žalni seji Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) v spomin in počastitev pokojnega Štuklja povedal predsednik OKS Janez Kocijančič.
V spomin na žrtve vojn in na po vojni pobite
01. 11. 1999 20.46
Spomin na armado po vojni ubitih in njihov pokop je civilizacijsko načelo. To je slovenski kulturi še ostalo, ko je ideologija nasilja iz narodove duše in knjižnega jezika pregnala pojem in besedo plemenitosti, je v imenu pobudnika gibanja Združeni ob lipi sprave Stanislava Klepa na žalni slovesnosti ob Lipi sprave na ljubljanskih Žalah povedal Boštjan Turk. V spomin na žrtve povojnega poboja, padle v obeh vojnah in na borce v osamosvojitveni vojni je govoril tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik.
Žrtvam vojnega nasilja v spomin
31. 10. 1999 08.57
Pred dnevom mrtvih sta ljubljanski odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB in ljubljanska mestna občina v spominskem parku pred spomenikom žrtev okupatorja 1941-1945 na Žalah pripravili že tradicionalno osrednjo ljubljansko spominsko slovesnost, s katero so včeraj ob navzočnosti častne enote Slovenske vojske počastili spomin na žrtve vojnega nasilja, padle borce, talce in vse, ki so žrtvovali svoja življenja za narod in domovino.
Obletnica dokončnega umika JLA
21. 10. 1999 21.49
V okviru obeležitev osme obletnice odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz Slovenije je bila v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki danes popoldne krajša slovesnost. Ob tej priložnosti so pripadniki Slovenske vojske v spomin na dogodke leta 1991 skupaj s predstavniki veteranskih organizacij simbolično zasadili pet lip.