v'n
Hingisova in Novotna v finalu
02. 05. 1998 09.43
Prva teniška igralka sveta Švicarka Martina Hingis je na turnirju v Hamburgu (450.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada) v prvem polfinalu po 51 minutah igre premagala Avstrijko Barbaro Schett s 6:2 in 6:2. Hingisova bo v finalu igrala z drugo nosilko Čehinjo Jano Novotno, ki je ugnala Švicarko Patty Schnyder z 2:6, 7:5 in 6:3. Novotna je potrebovala kar uro in 53 minut, da je strla odpor borbene devetnajstletne Švicarke, ki je v četrtfinalu premagala trikratno zmagovalko turnirja v Hamburgu Španko Arantxo Sanchez Vicario. Novotna je izgubila prvi niz, šele v drugem je prišla do svoje igre in niz dobila s 7:5, v odločilnem tretjem nizu pa je pri rezultatu 4:3 odvzela servis tekmici in nato po svojem začetnem udarcu zanesljivo dobila še igro.
Umrla je Dominique Aury, avtorica Zgodbe o O
02. 05. 1998 09.40
Francoski dnevniki so v današnjih izdajah objavili novico, da je v noči na 27. april umrla Dominique Aury, prevajalka in vplivna francoska urednica ter desetletja "skrivnostna" avtorica erotične uspešnice Zgodba o O. Dominique Aury je umrla v 90. letu starosti v pariškem predmestju. Erotični roman Zgodbo o O je objavila leta 1954 pod psevdonimom Pauline Reage, svoje avtorstvo pa je priznala šele leta 1994 v pogovoru za ameriško revijo New Yorker. Zgodba o O je bila v Franciji in drugod v času objave prepovedana, prevedli pa so jo v 20 državah in prodali v milijonih izvodov. V zgodbi Auryjeva opisuje sadomazohistični odnos mlade ženske, ki se ljubimcu pusti ukleniti, bičati in njemu na ljubo pristane na spolne odnose z drugimi moškimi. Dominique Aury je za New Yorker povedala, da je zgodbo napisala kot "ljubezensko pismo" Jeanu Paulhanu, pisatelju in poznavalcu markiza de Sada, v katerega je bila zaljubljena in se je bala, da ga ne bi izgubila.
Kaiserslautern nemški nogometni prvak
02. 05. 1998 09.39
Nogometni klub Kaiserslautern se je vpisal v nemško športno zgodovino. Domača zmaga s 3:0 proti Wolfsburžanom je bila namreč dovolj, da so postali prvi nogometni klub, ki je že prvo sezono v zvezni nogometni ligi (Bundesligi) postal državni prvak. Lansko sezono so nastopali še v drugi ligi. Njihov največji konkurent, muenchenski Bayern, je proti Duisburgu v 33. krogu iztržil le neodločen izid, 0:0, ter tako Kaiserslauternu še dodatno pomagal pri osvojitvi četrtega naslova državnega prvaka. Najvišje na lestvici so bili še v letih 1951, 1953 in 1991
Italijanska policija aretirala 23 članov neapeljske mafije
02. 05. 1998 09.38
- Italijanska policija je danes aretirala 23 članov neapeljske mafije, obtoženih za vpletenost v mafijske obračune. Italijanska policija je tudi sporočila, da so aretirani člani dveh klanov neapeljske mafije, ki se borijo za nadzor dejavnosti na območju Ponticelli vzhodno od Neaplja. Med aretiranimi sta tudi vodji obeh klanov, Antonio De Luca Bossa in Vincenzo Sarno. De Luca Bossa je obtožen, da je aprila ukazal atentat z avtomobilom bombo, v katerem je bil ubit član rivalskega klana. Sarno pa se je na "odgovor" z atentatom pravkar pripravljal. Njegove priprave so bile tudi povod za današnjo obsežno policijsko racijo. Na območju Neaplja je bilo letos v obračunih med mafijskimi klani ubitih že 50 ljudi.
OVSE bo okrepil navzočnost v Albaniji ob meji s Kosovom
02. 05. 1998 09.38
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) bo okrepila navzočnost na severovzhodu Albanije, obmejnem območju s Kosovom, je danes poročala albanska tiskovna agencija ATA. Vodja misije OVSE v Albaniji Dan Everts se trenutno nahaja na območju, kjer bo v kraju Kukes vzpostavil stalni urad organizacije. Everts je povedal, da bo z odprtjem novega urada OVSE razpolagal z osmimi ljudmi na severovzhodu Albanije, ki bodo opazovali 75 kilometrov meje. Ob tem je Everts še menil, da Albanija ne more povsem nadzorovati 160 kilometrov dolge albansko-jugoslovanske meje in da zato trgovanja z orožjem "v manjšem obsegu" ne gre izključiti.
Madžarska: Eksplozija uničila stanovanje vodje opozicije
02. 05. 1998 09.35
Deset dni pred parlamentarnimi volitvami na Madžarskem je pred stanovanjem enega vodij madžarske opozicije v Budimpešti sinoči eksplodirala bomba. Policija je danes sporočila, da ranjenih ni bilo, da pa je eksplozija povzročila znatno gmotno škodo. Bombo je razneslo pred stanovanjem podpredsednika največje madžarske opozicijske stranke Zveze mladih demokratov (FIDESZ) Joszefa Szajerja. Szajerja in družine v času eksplozije ni bilo doma. V stanovanju na drugem nadstropju štirinadstropne stavbe je eksplozija bombe uničila vsa okna in vrata ter pobzročila tudi luknjo v stropu. Ponoči so iz bloka evakuirali 20 stanovalcev, a so se danes že vrnili, saj je poslopje primerno za bivanje. Policija dogodek preiskuje.
Poslanec SLS predlaga spremembo zakona o lokalnih volitvah
02. 05. 1998 09.35
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Janez Kramberger je aprila v zakonodajni postopek vložil predlog za spremembo zakona o lokalnih volitvah, s katero naj bi zagotovili večjo zastopanost vseh lokalnih interesov v občinskem svetu; po zdaj veljavnem zakonu v občinskih svetih niso zastopani niti interesi vseh delov občine, kar je pogosto razlog za odločitev, da se posamezne krajevne skupnosti želijo izločiti iz občine in predlagajo ustanovitev svoje občine. Po mnenju predlagatelja je potrebno omenjeni zakon sprejeti po hitrem postopku, češ da bi ga bilo potrebno uveljaviti še pred razpisom volitev za župane in člane občinskih svetov. Sicer pa zakonska sprememba ne bo povzročala novih obremenitev za državni proračun in proračun občin. Sedanji zakon določa, da se v občinah z manj kot 12-članskim občinskim svetom izvedejo večinske volitve članov tega sveta, drugače pa proporcionalne. Občine s tolikšnim številom članov občinskega sveta štejejo le do 3000 prebivalcev, zato bi bilo po mnenju predlagatelja primerneje, če bi ta prag dvignili, da bi lahko v vseh manjših občinah izvedli večinske volitve članov tega sveta. Predlagana sprememba bi omogočila, da občine izvedejo večinske volitve članov občinskega sveta tudi v primeru, če ta šteje do 20 članov (po predloženi različici - 17 članov). Na podlagi te spremembe bi lahko v večini slovenskih občin izvedli večinske volitve članov občinskega sveta.
Rugova pozdravil sankcije proti Beogradu; na Kosovu mirno
01. 05. 1998 12.39
Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je danes v Prištini pozdravil nove ukrepe kontaktne skupine proti ZR Jugoslaviji. Kot je dejal, so Albanci resda pričakovali več, vendar sestava in razmerje moči v kontaktni skupini tega nista omogočila. Sicer je danes na Kosovu mirno. Po besedah Rugove položaj na Kosovu še naprej ostaja napet in resen. Albance je pozval k zmernosti in potrdil pripravljenost na mirno rešitev sporov na podlagi pogovorov s srbskim režimom ob posredovanju mednarodne skupnosti. Vodstvo Rugovine stranke Demokratska liga Kosova (LDK) pa je danes zahtevalo takojšnjo vzpostavitev vzporednega albanskega parlamenta in oblikovanje vlade, ki bi delovala na Kosovu.
Suša na jugu Filipinov: 74 mrtvih
01. 05. 1998 10.47
V zadnjem mesecu je v mestu Pagalungan na filipinskem otoku Mindanao zaradi kolere in diareje umrlo deset otrok. Tako se je število žrtev suše, ki že od januarja pustoši po južnem delu države, povzpelo na 74, so danes sporočili uradni viri. Predstavnik zdravstvene službe je povedal, da so prebivalci pili onesnaženo vodo iz reke, saj je suša, ki jo povezujejo z vremenskim pojavom El Nino, izsušila vodnjake.
Dnevi Cankarjevega doma
01. 05. 1998 09.55
V počastitev rojstnega dne pisatelja Ivana Cankarja (1876-1918) bodo od 8. do 10. maja potekali Dnevi Cankarjevega doma. Na sporedu bo več koncertov, gledaliških in plesnih predstav ter prireditev na prostem, napovedan je literarni večer, na ogled pa bosta tudi dve razstavi. V petek, 8. maja, bo v Gallusovi dvorani koncert Orkestra Slovenske filharmonije z dirigentom in solistom na violončelu Borisom Pergamenščikovom; na sporedu bodo dela Haydna, Schuberta in Šostakoviča. V Kosovelovi dvorani bo večer treh solističnih hommageov Marka Tompkinsa (Le Valse de Vaslav, Pod mojo kožo in Priča), posvečenim Josephine Baker, Nižinskemu in Harryju Sheppardu. V Linhartovi dvorani pa se bo s priredbo Shakespearovega Kralja Leara v režiji Vladimira Milcina predstavila Albanska drama Skopje. V soboto, 9. maja, bo dopoldne na ploščadi pred Cankarjevim domom Shakespeariada; Teater Cizamo bo s klovni na hoduljah, z baklami in bruhalci ognja predstavil odlomke iz Hamleta, Othella ter Romea in Julije. Na isti ploščadi bo zvečer koncert mladinskega pihalnega orkestra Viva iz Zagorja ob Savi. V Slovenski filharmoniji bo koncert Tria Lorenz ob 40-letnici njihovega delovanja. V Štihovi dvorani CD bo tradicionalni literarni večer Društva slovenskih pisateljev, v Kosovelovi dvorani se bo še enkrat predstavil Mark Tompkins, v Linhartovi dvorani bo Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd uprizorilo delo Dejana Dukovskega Sod smodnika v režiji Slobodana Unkovskega, v Gallusovi dvorani pa bo slavnostni operni koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentom Antonom Nanutom ter solisti - sopranistko Rebeko Radovan, altistko Mirjam Kalin in baritonistom Slavkom Savinškom. V nedeljo, 10. maja, bo v Gallusovi dvorani slavnostni koncert ob 45-letnici Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, v Linhartovi dvorani bo še enkrat na ogled predstava Sod smodnika v izvedbi Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd, v Kosovelovi dvorani pa bodo predvajali francoski film Morilci režiserja Mathieuja Kassowitza. V Galeriji CD si bo mogoče ogledati dela Luiga Spazzapana, v Mali galeriji pa fotografije Branka Cvetkoviča z naslovom Svetloba sence - izris forme.
Začetek veljave novega zakona o varnosti cestnega prometa
01. 05. 1998 09.55
Danes je začel veljati zakon o varnosti cestnega prometa, s katerim bo bistveno poostren režim kaznovanja, pripomogel pa naj bi tudi k drugačnemu vedenju udeležencev v prometu ter večji uspešnosti policije pri preprečevanju neodgovornih ravnanj v cestnem prometu. Od 4. maja bo na vsa vprašanja o novem zakonu moč dobiti odgovore na telefonski številki 061/313-516, ki bo na voljo 24 ur na dan, pojasnila pa je mogoče dobiti tudi na telefonski številki policijskih postaj in operativno komunikacijskih centrov (113). Namen omenjenega zakona je izboljšati prometno varnost, umiriti promet, ustaviti najhujše kršitelje cestnoprometnih predpisov ter izboljšati prometno kulturo voznikov. Ob izteku meseca aprila so slovenske ceste namreč terjale 114 življenj, v enakem lanskem obdobju pa 99. Preventivni učinek naj bi ob siceršnjih zaostritvah doslej veljavnega kaznovalnega sistema v cestnem prometu nova zakonska ureditev s prek 240 členi dosegla predvsem z uvedbo sistema t.i. kazenskih točk, ki so predpisane le za hujše prekrške, zaradi katerih naj bi v večini primerov tudi prihajalo do prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Po novi ureditvi bo moral namreč voznik, ki bo v dveh letih zbral 18 kazenskih točk ali storil izrazito težak prometni prekršek, ponovno opravljati vozniški izpit. Zakon podrobno predpisuje novo varnostno ureditev na področju cestnega prometa v poglavjih: o veljavnih pravilih v cestnem prometu, o posebnih obveznostih voznikov, o napravah za urejanje prometa, o psihofizičnem stanju udeležencev v prometu in prometnih nesrečah, o voznikih, o vozilih, o športnih in drugih prireditvah na cesti ter o posebnih varnostnih ukrepih in pooblastilih pristojnih organov na tem področju.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.
Januarja manjša vrednost odkupa kmetijskih pridelkov in proizvodov
01. 05. 1998 09.49
Januarja letos je vrednost odkupa kmetijskih pridelkov in proizvodov znašala približno 5,8 milijarde tolarjev, kar je za tretjino manj kot decembra lani, ugotavlja državni zavod za statistiko. Vrednost odkupa od zasebnih proizvajalcev je bila nižja za več kot tretjino, vrednost prodanih pridelkov iz lastne pridelave pa je bila večja za 31,7 odstotka. Vrednost skupnega odkupa v najpomembnejši skupini - živinoreji - je bila za 7,1 odstotka manjša, za pol odstotka je porasla vrednost odkupljene perutnine in jajc, za 11,9 odstotka pa vrednost odkupljenega mleka. Znatno se je zmanjšala tudi vrednost odkupljenih žit, industrijskih rastlin ter vrtnin. Med pomembnejšimi kmetijskimi pridelki in proizvodi se je količinsko povečal le odkup težkih prašičev za zakol, perutnine, mleka in lesa.
V Leku prodali marca za 4,2 milijarde tolarjev
01. 05. 1998 09.49
V farmacevtski družbi Lek so marca v farmaciji prodali za 3,6 milijarde tolarjev zdravil, učinkovin in izdelkov OTC. V kozmetiki so prodali za 241 milijonov tolarjev, v veterini za 158 milijonov tolarjev in v medicinskih pripomočkih za 160 milijonov tolarjev, so zapisali v aprilski številki lekovega glasila Kolektiv. Po prodaji po državah je na prvem mestu Slovenija, sledijo pa Rusija in Belorusija, Poljska, Hrvaška in ZDA. Skupna vrednost prodaje je bila marca 4,2 milijarde tolarjev.
Jezerniki in hitrostniki že napredovali
01. 05. 1998 09.39
Četrto moštvo, ki si je že zagotovilo napredovanje v letošnji končnici, so Indiana Pacers. Moštvo Larryja Birda, ki se je že v svoji prvi trenerski sezoni uvrstil med osem najboljših moštev, je v četrti tekmi v Clevelandu zmagalo z 80:74. Sredi tekme je kazalo, da Pacers ne bodo imeli večjih težav, saj so vodili že s 15 točkami razlike. A končnica je bila vendarle dramatična. Osemindvajset sekund pred koncem so imeli domači pri zaostanku 74:77 napad, vendar je "rookie" Derek Anderson zgrešil met za tri točke, kar je nekaj sekund kaznoval Reggie Miller, ki je zadel tri proste mete. "Ponosni smo na to, kar smo dosegli, čeprav se nismo uspeli uvrstiti v konferenčno polfinale. Odločile so izkušnje, ki jih naše mlado moštvo še nima. Zagotovo pa smo letos postavili temelje za naslednje sezone, v katerih veliko pričakujemo," po porazu ni bil posebej razočaran trener Cleveland Cavaliers Mike Fratello. Najučinkovitejši igralec tekme je bil z 21 točkami domači center Shawn Kemp, pri gostih pa je 19 točk dosegel Miller, 17 pa Rick Smits. Tekma med New Yorkom in Miamijem je bila izredno nervozna, kar je postaja na njihovih medsebojnih srečanjih že tradicija. Samo sekundo pred koncem srečanja, ki ga je dobil New York in s tem izenačil izid na 2:2, je prišlo do medsebojnega obračunavanja med Larryjem Johnsonom in Alonsom Mourningom. Padlo je nekaj udarcev, kar avtomatično pomeni, da bosta omenjena košarkarja dobila prepoved nastopa na eni tekmi in ne bosta mogla nastopiti na odločilni peti tekmi.
Hrvaška veleposlanica pričakuje hitro izročitev Šakića
01. 05. 1998 09.34
Hrvaška veleposlanica v Argentini Neda Rosandić-Šarić je danes izrazila prepričanje, da bo Argentina nekdanjega poveljnika taborišča Jasenovac Dinka Šakića kmalu izročila Hrvaški. Kot je povedala Šarićeva, je hrvaško veleposlaništvo v stalnem stiku s sodiščem v mestu Dolores, ki je pristojno za primer Šakić. Po poročilih sodišča naj bi postopek potekal hitro, zato bo Šakić gotovo že kmalu izročen Hrvaški, dodaja hrvaško veleposlaništvo v Buenos Airesu. Tudi argentinski notranji minister Carlos Corach je izjavil, da bo Šakić kmalu izročen Hrvaški, razen v primeru, če se bo temu uprl. Potem bo vse odvisno od zakonskih ovir, ki jih bodo postavili Šakićevi odvetniki, je še poudaril Corach. Šakića je argentinska policija aretirala včeraj zvečer v mestu Santa Teresita 320 kilometrov jugovzhodno od Buenos Airesa.
Incident na vojaškem strelišču v Radvanju pri Mariboru
01. 05. 1998 09.34
Na vojaškem strelišču v Radvanju pri Mariboru je občan - redar z bližnjega kresovanja sinoči fizično napadel poveljnika straže Slovenske vojske. Poveljnik straže je občana ob navzočnosti dveh vojakov iz moštva straže nekajkrat pozval, naj se umakne, ter mu zaradi neupoštevanja pozivov in osebne ogroženosti zagrozil, da bo uporabil pištolo. Medtem ko je občan kljub opozorilom brcal poveljnika straže, se je sprožila pištola in občana ranila v desno nogo, so danes sporočili iz kabineta ministra za obrambo. Ranjenemu občanu sta navzoča vojaka nudila prvo pomoč, poveljnik straže je poklical reševalce in policijo ter o dogodku obvestil svoje nadrejene. Ranjenega občana so z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico v Maribor. Predstavniki pokrajinskega poveljstva so v bolnišnici obiskali ranjenega občana in vzpostavili stik z njegovimi starši.
V Kavkazu ugrabili predstavnika ruskega predsednika
01. 05. 1998 09.33
V severnem Kavkazu so oboroženi moški danes ugrabili predstavnika ruskega predsednika Borisa Jelcina za Čečenijo Valentina Vlasova. Po poročanju ruskih tiskovnih agencij, ki se sklicujejo na rusko notranje ministrstvo, so oboroženi moški s silo odpeljali Vlasova na obmejnem območju med Ingušetijo in Čečenijo. Ruska vlada in čečensko vodstvo sta v glavno mesto Ingušetije Nasran poslali preiskovalce. O zahtevah ugrabiteljev za zdaj ni podatkov.
Buzek, Horn in Havel pozdravili odločitev ameriškega senata v zvezi s širitvijo zveze NATO
01. 05. 1998 09.33
Poljski premier Jerzy Buzek, njegov madžarski kolega Gyula Horn in češki predsednik Vaclav Havel so danes pozdravili odločitev ameriškega senata, ki je sinoči podprl širitev zveze NATO na Poljsko, Madžarsko in Češko. Po Buzekovem mnenju obstaja možnost, da bi se Severnoatlantska zveza razširila še letos. "Obstajajo predlogi, da naj bi Poljska, Češka in Madžarska še letos postale polnopravne članice zavezništva," je dejal poljski premier. "Občutek imamo, da je to pravi konec velike vojne in dejanje pravičnosti proti naši državi. Solidarnost je premagala ravnodušnost in sebičnost," je poudaril poljski zunanji minister Bronislaw Geremek. Buzek in Geremek sta se ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zahvalila za njegova prizadevanja. "To je priznanje zaslug Madžarske in madžarskega naroda ter znak, da Madžarska lahko izpolnjuje mednarodne zahteve glede svobode, demokracije in tržnega gospodarstva," je v zvezi z odločitvijo ameriškega senata poudaril Horn. Češki predsednik Havel pa meni, da bo ameriška ratifikacija dokumenta o vstopu Poljske, Češke in Madžarske omogočila poglobitev političnih in gospodarskih vezi z državami Srednje Evrope, hkrati pa bo prispevala k stabilnosti v evoatlantskem prostoru.
Gostovanje Albanske drame Skopje v Ljubljani
01. 05. 1998 09.32
V Cankarjevem domu bo prihodnji teden, 7. in 8. maja, med drugim tudi v okviru Dnevov Cankarjevega doma (od 8. do 10. maja), s priredbo Shakespearovega Kralja Leara v režiji Vladimira Milcina gostovala Albanska drama Skopje. Milcinov Lear, prvi na makedonskih odrih, je nomad, nepomembni vladar, ki ga igralec Bajrush Mjaku ne upodablja kot kralja, ampak kot lahkomiselnegea, zlomljenega in celo dobrosrčnega starca.
1. maj na Danskem v znamenju stavk
01. 05. 1998 09.32
Vse prireditve ob današnjem prazniku dela na Danskem potekajo v znamenju stavk, v katerih se stavkajoči zavzemajo za šesti teden dopusta. Obenem pa ostaja upanje, da bo delodajalcem in zvezi sindikatov LO na tajnih pogajanjih najkasneje do nedelje uspelo doseči sporazum. Vodja LO Hans Jensen je delodajalce na prireditvi v Koebenhavnu pozval k "večji podpori", svoje lastne vrste pa je posvaril pred "prevelikimi pričakovanji". Popolna uveljavitev šestega tedna dopusta je po njegovih besedah "nerealna in tudi ni sprejemljiva v okviru celotne družbe". V Koebenhavnu in okolici so morali včeraj in danes zaradi pomanjkanja bencina sicer že zapreti prve bencinske črpalke.
Nekdanji ruandski premier priznal krivdo za genocid
01. 05. 1998 09.31
Nekdanji premier Ruande Jean Kambanda je na današnjem sojenju pred mednarodnim sodiščem ZN priznal krivdo za genocid v Ruandi. Obtožnica Kambando bremeni šestih zločinov, med njimi je prvi genocid. Kambanda je prvi obtoženec, ki je krivdo priznal, to pa bi lahko poslabšalo položaj ostalih 23 obtožencev, ki jih obtožnica prav tako obtožuje za genocid. Najvišja kazen, ki jo Kambandi lahko izreče mednarodno sodišče ZN, je dosmrtna ječa.
NATO o napotitvi enot v Albanijo
01. 05. 1998 09.29
Šestnajst članic Severnoatlantske zveze je začelo interno razpravo o možnosti napotitve mirovnih enot v Albanijo, so potrdili viri na zvezi NATO. Na željo Albanije, ki z zavezništvom sodeluje v okviru Partnerstva za mir, je prošnjo za napotitev mirovnih enot generalnemu sekretarju zveze NATO Javierju Solani izročila Italija, razprava pa je bila sprožena ta teden, na neformalnem srečanju Severnoatlantskega sveta na ravni veleposlanikov. Na predlog so se po poročanju omenjenih virov članice zveze NATO odzvale previdno, sicer pa bo za odzive najverjetneje treba počakati na posvetovanja v zavezniških prestolnicah. Medtem ko šestnajsterica doslej o možnosti napotitve zavezniških enot v Albanijo na skupnih sestankih ni uradno razpravljala, pa so že pred nekaj časa na zvezi NATO povedali, da bo strokovna zavezniška skupina odpotovala v Tirano, kjer bo preučila možnosti za ustanovitev posebne enote, ki bi tej državi v okviru partnerstva za mir pomagala pri prestrukturiranju vojske in nadzorovala razmere v regiji.
Srbi preprečujejo izročitev univerzitetnih poslopij kosovskim Albancem
30. 04. 1998 16.56
V središču Prištine se je zbralo na tisoče Srbov, da bi preprečili izročitev treh poslopij univerze kosovskim Albancem. Demonstranti so nosili srbske zastave in prepevali nacionalistične pesmi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Izročitev prostorov univerze je del albansko-srbskega sporazuma o šolstvu, za katerega sta se strani dogovorili pred dvema mesecema. Srbski rektor univerze Radivoje Papović je za beograjski radio B-92 povedal, da "srbske univerze ne bo nikoli prestopil noben Albanec". V okolici univerze so se zbrale posebne policijske enote, proti albanskim študentom pa so uperjeni vodni topovi, poroča radio B-92. Sicer pa so kosovski Albanci v Prištini znova izvedli miren protest. Demonstranti so se sprehodili brez transparentov ali vzlikanja gesel, po pol ure pa so se razšli.
Solana prispel na pogovore v Skopje
30. 04. 1998 16.55
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je danes prispel na kratek obisk v Makedonijo in se takoj po prihodu sestal z makedonskim predsednikom Kirom Gligorovom. Z makedonskimi predstavniki naj bi se Solana pogovarjal predvsem o kosovski krizi. Po pisanju Nove Makedonije naj bi bil namreč glavni razlog Solaninega obiska v Skopju prav kriza na Kosovu. Časopis, ki se sklicuje na vire pri zvezi NATO, piše, da naj bi na zavezništvu menili, da bi morala biti navzočnost zveze NATO v Makedoniji bolj vidna. Nova Makedonija še napoveduje, da naj bi prihodnji mesec Skopje obiskalo več visokih predstavnikov zveze NATO.
Franco Juri se je srečal z Nikolajem Afanasijevskim
30. 04. 1998 16.55
Državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Franco Juri je danes v Ljubljani sprejel namestnika ruskega zunanjega ministra Nikolaja Afanasijevskega, ki je na večdnevnem obisku v Sloveniji. Na delovnem kosilu sta poseben poudarek namenila razvoju dvostranskih odnosov med državama po nedavnem obisku ruskega zunanjega ministra Jevgenija Primakova v Sloveniji. Strinjala sta se, da se gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Rusijo ugodno razvija, saj je blagovna menjava med državama v preteklem letu presegla 700 milijonov ameriških dolarjev. S slovenskega zunanjega ministrstva so tudi sporočili, da je Afanasijevski izrazil interes Rusije za razvoj prometnih koridorjev, ki povezujejo zahodno in vzhodno Evropo. Juri pa mu je predstavil konkretne projekte, ki potekajo v sklopu trilateralnega sodelovanja med Slovenijo, Italijo in Madžarsko, ki so zlasti v svojem gospodarskem delu usmerjeni prav k povezovanju držav Evropske unije z Ukrajino in Rusijo.
Prvak SNS pri skupščini Zahodnoevropske unije vložil dva amandmaja
30. 04. 1998 15.02
Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je kot član odbora za obrambo pri skupščini Zahodnoevropske unije vložil dva amandmaja, in sicer k poročilu Evropa in razmere na Balkanu ter k projektu organiziranja policijskih sil Zahodnoevropske unije, po vzoru operacije Alba v Albaniji. Jelinčič je stalnemu svetu Zahodnoevropske unije predlagal, naj upošteva pripravljenost Slovenije, da organizira poseben trenažni center za urjenje mednarodnih enot, ki bodo sodelovale v operacijah razminiranja v Bosni in Hercegovini, ter da naj upošteva pripravljenost nekaterih pridruženih članic Zahodnoevropske unije, na primer Slovenije, da sodelujejo tudi v nadaljnjih policijskih organizacijah, so sporočili iz poslanske skupine SNS.
Luka Koper še čaka na odgovor vlade
30. 04. 1998 14.58
Uresničevanje razvojnih projektov koprskega pristanišča, med katerimi je tudi namera do leta 2010 preseči mejo deset milijonov ton letnega pretovora, postaja vse bolj odvisno od pravočasne vzpostavitve dovolj zmogljivih in kakovostnih prometnih povezav Luke Koper z zalednimi tržišči. Najpomembnejša med temi je neposredna železniška povezava Slovenije z Madžarsko, ozko grlo pa bo za blagovne tokove proti vzhodnoevropskim državam v nekaj letih postal tudi sedanji enotirni 34 kilometrov dolg železniški odsek od Kopra do Divače. Luka je bila že pred leti glavni pobudnik izgradnje še drugega tira na tej progi, uprava pristaniške družbe pa je v začetku letošnjega leta prostojnim državnim organom poslala še finančno ponudbo, s katero naj bi pospešili uresničitev enega od sicer že dolgo načrtovanih cestnih ali železniških infrastrukturnih projektov.
Predsednik Jelcin nasprotuje velikemu pritisku na Beograd
30. 04. 1998 14.57
Ruski predsednik Boris Jelcin se je v današnjem telefonskem pogovoru z italijanskim premierom Romanom Prodijem izrekel proti vsakemu ukrepu proti Beogradu, ki bi temeljil na izvajanju velikega pritiska, so povedali v Kremlju. Rusija se včeraj v Rimu ni pridružila ostalim članicam kontaktne skupine za nekdanjo Jugoslavijo, Nemčiji, ZDA, Franciji, Veliki Britaniji in Italiji, pri napovedi novih sankcij proti ZRJ in Srbiji.
Iz avstrijske Koroške 34 zabojnikov na prizadeto območje
30. 04. 1998 14.53
S simbolično izročitvijo ključev zabojnika družini, ki je v potresu ostala brez strehe nad glavo, je koroški deželni glavar Christof Zernatto Koroški vasi in Mali vasi v Bovcu kot pomoč Koroške, Celovca in Beljaka bovškemu županu Robertu Trampužu izročil 34 zabojnikov. Goste je spremljal minister za pravosodje Tomaž Marušič. Po podatkih državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor Radovana Tavzesa je, kot je poročal Radio Slovenija, v Posočju 300 objektov potrebnih temeljite obnove, za kar naj bi država namenila približno 30 odstotkov nepovratnih sredstev, 30 odstotkov ugodnih posojil, nekaj pa bodo morali prispevati tudi lastniki objektov. Posebne pozornosti bodo deležni demografsko ogroženi predeli. Da se ne bi ponovile napake iz leta 1976, bo država skrbela za nadzor nad porabljenimi sredstvi, pomagala pa bo tudi pri pripravi projektov v tehničnih pisarnah v Bovcu in Kobaridu. Dokončno poročilo o škodi in sredstvih za sanacijo bo pripravljeno do sredine prihodnjega tedna, o interventnem zakonu pa naj bi komisija razpravljala že 11. maja.