valut
Devalvacija šekela povečuje povpraševanje po dolarjih
10. 10. 1998 09.26
Veliko povpraševanje po dolarjih v Izraelu, ki se je začelo v minulem tednu, je v četrtek popoldne preraslo v paniko. Banke, tuji vlagatelji in prebivalstvo mrzlično kupujejo dolarje po tem, ko je v četrtek nacionalna valuta šekel padla v razmerju z ameriškim dolarjem za 5,25 odstotka. Od začetka oktobra je šekel devalviral za 2,2 odstotka, medtem ko je v prvih devetih mesecih izgubil 22 odstotkov svoje vrednosti. Padec izraelske nacionalne valute je posledica ukrepa izraelske vlade, ki je sprostila trg deviz zaradi nezadovoljstva izvoznikov z fiksnim deviznim tečajem. Dosedanji fiksni tečaj šekela do tujih valut (dosedanje fiksno razmerje dolar - šekel je bilo 1:3) je zdaj zamenjalo trgovanje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Izraelski bankirji ocenjujejo, da imajo izraelski državljani na računih v bankah okoli 800 milijard šekelov in izražajo bojazen, da bi začetek menjave tudi majhnega dela prihrankov iz šekelov v dolarje lahko pokopalo izraelsko gospodarstvo.
Padec delnic britanske Coca-cole zaradi krize v Rusiji
02. 10. 1998 08.14
Delnice evropske polnilnice ''Coca-cola beverages'' so zaradi negotovosti poslovanja v nekdanjih sovjetskih republikah padle za več kot štiri odstotke.
American Express lansira potovalne čeke v evru
10. 09. 1998 07.56
American Express je lansiral prve potovalne čeke nominirane v evru, enotni evropski valuti, ki bo uvedena januarja. Novi čeki vrednosti 50, 100 in 200 evrov, bodo natisnjeni v prihodnjih mesecih, so sporočili iz te finančne in bančne institucije.
Kitajska zaskrbljena zaradi padanja jena
12. 08. 1998 11.41
Kitajski časopisi so v današnji izdaji pozvali ZDA in Japonsko k uvedbi ukrepov, ki bi zaustavili padanje vrednosti jena, s tem pa tudi devalvacijo vseh ostalih valut na področju Azije. Po poročilu ekonomistov bo nadaljnje padanje vrednosti jena še poglobilo t.i. azijsko krizo
Slovenske banke čaka obdobje prilagajanja zaradi uvedbe evra
11. 07. 1998 09.32
Slovenske banke se bodo morale zaradi evra spopasti s številnimi težavami doma in v poslovanju s tujimi finančnimi in nefinančnimi institucijami. Dr. Davor Savin z mariborske ekonomske poslovne fakultete je na seminarju Liberalizacija, privatizacija, integracija in koncentracija na finančnih in kapitalskih trgih, ki ga je v začetku minulega tedna pripravil Slovenski raziskovalni institut za management, opozoril, da bo do sprememb moralo priti na ključnih področjih bančnih dejavnosti, med katerimi so predvsem plačilni promet s tujino, devizni računi fizičnih oseb, menjalniški posli, upravljanje tveganj, posli na tujih trgih ter zakladništvo.
BDP po prvi oceni lani znašal 9161 dolarjev na prebivalca
05. 05. 1998 15.00
Slovenski bruto domači proizvod (BDP) je v lanskem letu po prvi oceni državnega urada za statistiko znašal 2907 milijard tolarjev, kar je nominalno za 13,9 odstotka več kot leta 1996. V tekočih cenah in po tekočem tečaju je lanski BDP dosegel 18,2 milijardi dolarjev oz. 9161 dolarjev na prebivalca. Višina lanskega BDP je zaradi relativne krepitve dolarja do drugih valut za 3,5 odstotka manjša kot leta 1996, na prebivalca pa je BDP manjši za 3,3 odstotka. Kot sporoča slovenski statistični urad, je lanski BDP preračunan v ekuje znašal 16,1 milijarde, kar je za sedem odstotkov več kot leta 1996, oziroma 8110 ekujev na prebivalca ali 7,2 odstotka več kot leta 1996.
Evro bo uvedlo 11 članic EU
04. 05. 1998 09.32
Voditelji držav EU so ponoči sprejeli dokončno odločitev, da bo 1. januarja 1999 evro uvedlo 11 članic povezave. Po 11-urnih pogajanjih o predsedovanju prihodnji Evropski centralni banki (ECB) so dosegli soglasje, da bo za prvega predsednika banke imenovan Nizozemec Wim Duisenberg, zdaj predsednik Evropskega denarnega inštituta. Duisenberg bo na čelo ECB imenovan za celoten osemletni mandat, vendar pa bo "na lastno željo" še pred iztekom mandata odstopil.
Nevarnost večje konkurence azijskih dobaviteljev
22. 04. 1998 16.48
Nemška industrija polizdelkov opozarja, da se bo zaradi gospodarske krize v azijskih državah povečala konkurenčnost azijskih dobaviteljev, so ob robu hannovrskega industrijskega sejma poudarili predstavniki nemških dobaviteljev. Razvrednotenje nacionalnih valut bo kmalu privedlo do "izvozne eksplozije" držav iz jugovzhodne Azije, so prepričani.
Največ poslov sklenjenih z delnicami Krke
21. 04. 1998 10.02
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so v ponedeljek mešetarji sklenili le za 349 mio SIT prometa, ob čemer je SBI upadel za 20,2 točk na vrednost 1.682.7. Največ poslov je bilo tako po številu (119) kot po prometu sklenjenih z delnicami Krke in sicer 56,57 mio SIT, enotni tečaj pa se je oslabil za 1,6 odstotka.
Dvoštevilčna rast prihodka
08. 04. 1998 07.51
Francoski proizvajalec kozmetike LOreal je v prvem četrtletju letos glede na isto obdobje lani povečal promet za 13,6 odstotka na 18,76 milijarde frankov. Če zanemarimo vplive tečajnih sprememb posameznih valut, pa je bila rast prometa 11,6-odstotna. Največjo, skoraj 40-odstotno rast, pa so pri LOrealu zabeležili na področju prodaje izdelkov za nego kože.
Santer pozdravlja vključitev drahme v EMS
16. 03. 1998 16.39
Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je danes izrazil zadovoljstvo nad vključitvijo grške drahme v Evropski menjalniški sistem. Grčija je s tem pokazala odločenost, da doseže višjo stopnjo trajne konvergenčnosti, kar je predpogoj za uvedbo evra, je dejal Santer in izrazil spodbudo Atenam, naj nadaljujejo prizadevanja v tej smeri.
Razvrednotenje drahme v Grčiji povzročilo rast borznega indeksa
16. 03. 1998 16.34
Atenska borza je pozitivno reagirala na vstop grške valute drahme v menjalna razmerja evropskega denarnega sistema, zaradi katerega je omenjena valuta glede na eku izgubila 14,3 odstotka svoje vrednosti. Tako se je tečaj borznega indeksa danes zvišal za sedem odstotkov, kar je predvsem posledica večjih nakupov tujih vlagateljev, ki so izkoristili višje vrednosti svojih valut, sporočajo predstavniki grške vlade.
Lani manjši dobiček letalske družbe Cathay Pacific
12. 03. 1998 08.22
Hongkonška letalska družba Cathay pacific je lani ustvarila 55 odstotkov manjši dobiček kot leto poprej. To je najslabši poslovni izid družbe v 52-ih letih njenega obstoja, glavni razlog pa leži v zmanjšanju števila turistov, kar je seveda zmanjšalo tudi število poletov, in razvrednotenju valut azijskih sosed. Predlani je omenjena družba ustvarila dobiček v višini 3,81 milijarde hongkonških dolarjev, v letu, ko je Hong Kong prišel pod kitajsko oblast (1997), pa je dobiček znašal le še 1,16 hongkonških dolarjev.
Ugodnosti evra bodo najprej zaznali turisti
04. 03. 1998 09.48
Odbor Evropskega parlamenta za gospodarstvo v poročilu o učinkih uvedbe evra ugotavlja, da bodo turisti prvi občutili neposredne prednosti skupne denarne enote, saj jim ne bo treba več plačevati provizije za menjavo valut, prav tako ne bo več problema razlike med odkupnimi in nakupnimi cenami deviz.
Avstrija za krajši rok zamenjave šilinga z evrom
26. 02. 1998 08.48
Avstrijska centralna namerava skrajšati rok, ki bo ob uvedbi skupne valute evra, na voljo avstrijskim državljanom za gotovinsko menjavo šilingov v evro, sporočajo predstavniki banke.
Oblikovanje sklada, ki bo jamčil za tuja vlaganja v BiH
12. 02. 1998 09.41
Evropska unija in Svetovna banka sta napovedali oblikovanje posebnega sklada, s katerim bodo jamčili za vlaganja tujih podjetij v BiH, je sporočil tiskovni predstavnik EU Ivo Ilić Gabara. V Investicijski jamstveni sklad bo petnajsterica prispevala 20 milijonov nemških mark, s katerimi bo upravljala agencija Svetovne banke. Novi sklad naj bi spodbudil pritok neposrednih tujih vlaganj v opustošeno BiH, kjer se vlagatelji bojijo političnih pretresov, izgub zaradi omejitev pri menjavi valut, težav pri transportu, zamplemb, vojne in nemirov. Evropska unija je v sredo tudi podarila 2,4 milijona mark vredna posebej prirejena vozila sarajevskemu komunalnemu podjetju.
Azijska kriza prizadela tudi Microsoft
05. 02. 1998 10.32
V intervjuju za francoski časnik "La Tribune" je direktor ameriškega računalniškega podjetja Microsoft Bill Gates napovedal padec prodaje Microsoftovih računalnikov na azijskih trgih. Po njegovih besedah obstaja za to več razlogov. Na kriznih azijskih območjih prihaja do zmanjšane prodaje PC-jev, s tem pa je manjša tudi prodaja Microsoftove programske opreme.
Portugalska se boji za tekstilno industrijo
27. 01. 1998 08.21
Portugalska se spričo finančne krize v jugovzhodni Aziji boji za prihodnost svoje tekstilne industrije, ene najpomembnejših gospodarskih panog v državi. Zaradi padanja vrednosti tečajev azijskih valut beležijo cene določenih tekstilnih proizvodov na svetovnih trgih prosti pad. "Najhujše pa nas v naslednjih mesecih še čaka," opozarjajo gospodarski strokovnjaki.
Hud padec indonezijske rupije
22. 01. 1998 10.09
Indonezijska rupija je danes na deviznih trgih izgubila 25 odstotkov svoje vrednosti, njen padec pa je vplival tudi na zmanjšanje vrednosti drugih vzhodnoazijskih nacionalnih valut. Trenutni tečaj rupije znaša 15.500 rupij za ameriški dolar. Kot so poročale agencije, naj bi bil glavni razlog za padec valut vzhodnoazijskih tigrov negotovost investitorjev zaradi nepredvidljivih gospodarskih gibanj.
Belgijci pozimi počitnikujejo pod eksotičnimi palmami
08. 01. 1998 08.20
Belgijci vse pogosteje na počitnice odhajajo v tujino. Po podatkih zveze belgijskih turističnih agencij ABTO je v zadnjih mesecih leta 1997 v primerjavi z letom poprej v tujini, največkrat v toplih eksotičnih krajih, počitnikovalo 13 odstotkov več Belgijcev. Južna Amerika, Mehika, Dominikanska republika pa tudi Kuba so v Belgiji med najbolj iskanimi zimskimi počitniškimi destinacijami; večno priljubljeni po podatkih ABTO ostajata tudi bližji Španija in Tunizija. Manj kot leto poprej so se konec 1997 Belgijci odpravili v Turčijo in zaradi pokola v Luksorju v Egipt. Turisti so se namesto v omenjeni dve državi raje odpravili v smeri Azije, ki je postala privlačna tudi zaradi tamkajšnjih šibkejših valut. Pozimi vse bolj privlačen za Belgijce postaja tudi Mjanmar.
Začel se je vrh združenja ASEAN
14. 12. 1997 11.41
Predsednik držav in vlad dvanajstih držav vzhodne Azije so se danes sešli na tridnevnem vrhunskem srečanju v malezijski prestolnici Kuala Lumpurju.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.