valute

Lažni bankovci za slepe, gluhe in umsko prizadete
21. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka (ECB) bo, še preden bo dala v obtok bankovce evra, izdala 28.000 kompletov lažnih bankovcev skupne evropske valute, s pomočjo katerih naj bi se slepi, gluhi in umsko prizadeti naučili prepoznavati nov denar. Lažni bankovci so na videz in otip enaki pravim bankovcem, ki bodo v obtoku od 1. januarja 2002, vendar se od njih razlikujejo po tem, da so potiskani le po eni strani in imajo napis "Brez vrednosti". Lažni bankovci so oštevilčeni in nimajo zaščite, kakršno bodo imeli pravi bankovci. Spomladi naj bi za urjenje prizadetih izdali tudi lažne kovance.

Manjši dobiček nemške centralne banke
19. 02. 2001 00.00
Dobiček nemške centralne banke se bo po izračunih nemškega ministrstva za finance v prihodnjih letih zmanjšal. Kot piše nemški časnik Focus, bo po napovedih ministrstva nemška centralna banka v poslovnih letih 2000 in 2001 sicer še imela letni dobiček 11 milijard nemških mark, medtem ko bo že leta 2002 dobiček banke znašal le še pet do šest milijard mark. Glavni vzrok za zmanjšanje dobička nemške centralne banke naj bi bil, da bodo v obtok dali evro, zaradi katere bo banka imela manjši dobiček od velikega števila bankovcev nemške valute v obtoku. Ko bodo v obtoku bankovci evropske valute, bo Evropska centralna banka ukinila prehodno ureditev, po kateri ima nemška centralna banka številne ugodnosti.

Svet BS na včerajšnji seji
14. 02. 2001 00.00
Svet Banke Slovenije je na svoji včerajšnji, 220. seji obravnaval predhodno poročilo misije Mednarodnega denarnega sklada, ki je bila na rednem letnem obisku po IV. členu Statuta Mednarodnega denarnega sklada od 31. januarja do 13. februarja letos v Ljubljani. Splošna ocena gospodarske situacije, ki jo je pripravila misija MDS, je na kratek rok sicer pozitivna, istočasno pa opozarja na dva večja problema: na

Denarni cilj BS lani dosežen
31. 01. 2001 00.00
Svet Banke Slovenije je včerajšnji seji obravnaval oceno doseganja bližnjega denarnega cilja BS za leto 2000 in sprejel bližnji denarni cilj za leto 2001. Dejanska gibanja kažejo, da se je najširši denarni agregat - M3 - v letu 2000 povečal za 292 milijard tolarjev oziroma 16,3 odstotka in je tako v zgornji polovici koridorja postavljenega bližnjega cilja za lani, ki je predvideval 12- do 18-odstotno stopnjo rasti. Ob skrbi za stabilnost valute in splošno likvidnost plačevanja doma in na tujem ter ob upoštevanju predpostavk, da bo realna letna rast bruto domačega proizvoda (BDP) štiriodstotna, primanjkljaj vladnega sektorja 1,3 odstotka BDP, obseg javnofinančnih odhodkov 42,8 odstotka BDP, realna letna rast neto plač pa 2,5-odstotna, je bližnji cilj denarne politike BS za leto 2001 letna rast denarnega agregata M3 v razponu med 11 in 17 odstotki.

Predsedstvo EU ne obljublja širitve
09. 01. 2001 00.00
Švedsko predsedstvo Evropske unije in Evropska komisija si bosta prizadevala, da bi bilo moč junija letos določiti prve ciljne datume o izvedbi širitve, vendar pa v danem trenutku tega ni moč obljubiti. Vse je namreč odvisno od napredka na pristopnih pogajanjih oziroma pripravljenosti kandidatk na prevzem obveznosti članstva. To sta po srečanju v Stockholmu povedala švedski premier Goeran Persson in predsednik Evropske komisije Romano Prodi.

Enajsterica z novim letom dvanajsterica
28. 12. 2000 00.00
S 1. januarjem 2001 bo evro kot dvanajsta članica Evropske unije uvedla Grčija, ki je pred dvema letoma izven območja skupne valute kot edina država petnajsterice ostala zaradi neizpolnjevanja strogih konvergenčnih kriterijev. Po lastni volji še naprej evra ne uvajajo Finska, Velika Britanija in Švedska.

O denarni uniji z ZDA
27. 12. 2000 00.00
V Latinski Ameriki se je letos trend navezovanja na ameriški dolar še okrepil. Ekvador, Salvador in Gvatemala so namreč sklenili svoje domače valute delno ali v celoti vezati na dolar. Podoben trend pa je prisoten tudi v ostalih državah Latinske Amerike, države celo razmišljajo, da bi z ZDA ustanovile monetarno unijo.

Žižić za sodelovanje Črne gore
17. 12. 2000 00.00
Predsednik jugoslovanske vlade Zoran Žižić je naročil guvernerju Narodne banke Jugoslavije Mlađanu Dinkiću, naj na prihodnje sestanke guvernerjev centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik povabi tudi predstavnika centralne banke Črne gore. Premier Žižić je povedal, da je zvezna vlada prejšnji teden oblikovala komisijo za nasledstvo nekdanje SFRJ, v sestavi katere morajo biti tudi predstavniki Črne gore. Tak sklep je po Žižićevih besedah v skladu s sodelovanjem in delovnimi stiki, ki jih ima njegov kabinet s črnogorsko vlado.

Tudi Črna gora želi biti naslednica
16. 12. 2000 00.00
Za monetarni svet Črne gore bo nelegitimen sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SFRJ, pri katerem ne bodo sodelovali predstavniki črnogorske monetarne oblasti. Monetarni svet Črne gore je v sporočilu za javnost poudaril, da Narodna banka Jugoslavije (NBJ) po ustanovitvi črnogorske centralne banke nima več pravice izvajati denarne politike v tej republiki. Monetarni svet je poleg tega protestiral, ker predstavniki črnogorske centralne banke niso bili povabljeni na torkov sestanek guvernerjev centralnih bank Slovenije, Hrvaške, BiH, Makedonije in "takoimenovane NBJ", zato "šteje za nelegitimni sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SRJ".

Enotna rusko-beloruska valuta
30. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je danes v Minsku udeležil otvoritvenega zasedanja vrhovnega državnega sveta rusko-beloruske unije, je ruski vladi naložil, naj podpiše sporazum z Belorusijo o uvedbi enotne valute. Putin se je srečal tudi z beloruskim kolegom Aleksandrom Lukašenkom, ki se še posebej zavzema za tesnejšo povezanost obeh držav. Putin je na zasedanju vrhovnega državnega sveta sicer dejal, da je udejanjenje rusko-beloruske unije zelo občutljiv proces, ki ne more potekati brez privolitve javnosti. Potrebno je razpršiti bojazni ljudi, da bi ob vzpostavitvi unije prišlo do krnitve suverenosti. Zadev ne gre zavlačevati, pa tudi preuranjenih odločitev ne gre sprejemati, je prepričan ruski predsednik. Rusija je kljub negodovanju Belorusije doslej odlašala z uvedbo skupne denarne enote, med drugim zaradi visoke inflacije, nereformiranega gospodarstva in velike revščine v Belorusiji. V skladu s sporazumom o denarni uniji naj bi Belorusija do leta 2008 uvedla ruski rubelj kot svojo uradno valuto, sicer pa naj bi ga v poslovanju začeli uporabljati že 1. januarja 2005.

Bančniki v Čatežu končali posvet
27. 11. 2000 00.00
V organizaciji Združenja bank Slovenije se je v Čatežu končalo dvodnevno tradicionalno strokovno srečanje slovenskih bančnikov. Strokovnjaki so prvi dan srečanja spregovorili o vlogi bank kot finančnih posrednikih v majhni državi, o konkurenčnosti in učinkovitosti slovenskih bank, dotaknili pa so se tudi njihovih mednarodnih ratingov. V današnji razpravi so predstavili kreditiranje gospodarstva iz domačih in tujih virov v luči nadaljnjega sproščanja pretoka kapitala, pomembnost elektronskega poslovanja za banke ter vlogo bank v novi ekonomiji. Zbrane je včeraj nagovoril tudi guverner Banke Slovenije France Arhar, ki je znova izpostavil pomen prizadevanj osrednje banke za stabilnost domače valute in zaupanje vanjo.

Nova intervencija ECB za podporo evru
06. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka (ECB) je danes zjutraj, že četrtič po 22. septembru, posegla na trgu denarja za podporo šibkemu evru. ECB se želi s tem izogniti morebitnim posledicam, ki bi se lahko zaradi šibke skupne evropske valute odrazile v svetovnem gospodarstvu in na stabilnosti cen v Evropi. Evro je takoj po posegu ECB poskočil nad 87 centov za dolar, vendar se je kmalu, tako kot v petek, spustil pod to vrednost. Kot napovedujejo ekonomisti, naj bi osrednja banka v prihodnjih dneh še večkrat intervenirala, s čimer naj bi trgu dokazala, da misli resno braniti tečaj skupne evropske valute.

Humanitarni koordinator o Iraku
20. 10. 2000 00.00
Novi humanitarni koordinator OZN za Irak Tun Myat je na novinarski konferenci v New Yorku opisal položaj v Iraku, za katerega že deset let veljajo mednarodne sankcije. Myat je pozval k čimprejšnji sprostitvi 2,2 milijarde dolarjev vrednih pogodb iz Programa nafta za hrano, po katerem lahko Irak izvaža nafto, denar od prodaje pa pod nadzorom OZN nato porabi za hrano in zdravila. Za veliko večino zaostalih pogodb so odgovorne ZDA, ki trdijo, da lahko blago služi v drugačne kot le humanitarne namene. Myat je izrazil prepričanje, da je program razdeljevanja hrane v Iraku sicer med najboljšimi na svetu in hrana pride do tistih, ki jo potrebujejo, vendar ljudem primanjkuje vseh drugih dobrin. Iračani zato hrano prodajajo na črnem trgu, da bi dobili denar za obleko in obutev.

Večja vrednost dinarja tudi v Črni gori
11. 10. 2000 00.00
Denarni svet Črne gore je včeraj določil novo vrednost nemške marke kot vzporedne valute v tej jugoslovanski republiki. Menjalno razmerje je sedaj 1:33.

Bodo tudi Švedi proti evru?
03. 10. 2000 00.00
Po referendumu, na katerem so se Danci izrekli proti vstopu v evro območje, se je tudi med švedskim prebivalstvom okrepilo večinsko mnenje proti evru. V anketi Gallupovega instituta, ki ga je objavil stockholmski gospodarski časnik Dagens Industri, se je 42 odstotkov vprašanih izreklo proti evru, 31 odstotkov pa za uvedbo skupne evropske valute na Švedskem, medtem ko je bilo 27 odstotkov vprašanih neodločenih.

Danci na referendumu zavrnili evro
29. 09. 2000 00.00
Danski volivci so na včerajšnjem referendumu zavrnili uvedbo skupne evropske valute. Proti evru je po neuradnih podatkih glasovalo nekaj manj kot 53 odstotkov Dancev, za pa 47 odstotkov.

Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.

Potočnik obžaluje dansko odločitev
29. 09. 2000 00.00
V. d. direktorja vladne službe za evropske zadeve in vodja ožje pogajalske skupine za EU Janez Potočnik danes izrazil obžalovanje zaradi neuspeha danskega referenduma o uvedbi evra. Potočnik ocenjuje, da izid referenduma ne bo neposredno vplival na potek širitve EU, vsekakor pa je to korak, ki ne prinaša potrebne krepitve unije ter skupne valute in lahko posredno prizadene sam proces širitve.

IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.

Referendum na Danskem
27. 09. 2000 00.00
Na Danskem so se davi odprla volišča, kjer se bo približno štiri milijone danskih volilcev na referendumu odločalo o uvedbi evra v svoji državi.

Cook za širitev EU na Vzhod
26. 09. 2000 00.00
Britanski zunanji minister Robin Cook je na kongresu britanskih laburistov v Brightonu danes podprl evropsko politiko stranke ter se zavzel za širitev Evropske unije na Vzhod in za pristop Velike Britanije k območju skupne valute evra.

Danci pred referendumom
26. 09. 2000 00.00
Dva dni pred referendumom o uvedbi skupne evropske valute evro, ki bo na Danskem potekal 28. septembra, po podatkih javnomnenjske raziskave, ki jo je objavil danski liberalni dnevnik Politiken, vodijo zagovorniki evra za tri odstotke. V rezultatih raziskave je zapisano, da je 46 odstotkov vprašanih Dancev za uvedbo evra, 43 odstotkov je proti njegovi uvedbi, 11 odstotkov vprašanih pa je še neopredeljenih.

IMF o svojih nalogah, nafti in evru
25. 09. 2000 00.00
V Pragi se je včeraj sestal denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMF), najvišji politični organ organizacije, da bi določil glavne naloge IMF in rešil vprašanje visokih cen nafte in nestabilne evropske valute evra. Odbor je poudaril, da lahko trenutne cene nafte škodijo svetovni gospodarski rasti.

Črna gora ponovno razvrednotila dinar
21. 09. 2000 00.00
Denarni svet Črne gore je ponovno razvrednotil jugoslovanski dinar, ki je v tej republiki ZRJ vzporedna valuta. Od včeraj je tako nemška marka kot glavna valuta v Črni gori vredna 33 dinarjev (prej 30 dinarjev), pišejo beograjski zasebni časniki. Črnogorski monetarni svet je pojasnil, da je vrednost jugoslovanske valute spremenil zaradi večjih količin dinarjev, ki naj bi jih poslal Beograd v Črno goro za izplačilo zaostalih plač. Uradni tečaj dinarja je še vedno 6 dinarjev za nemško marko, tečajnica jugoslovanske centralne banke (NBJ) pa ima prav tako še vedno rubriko - posebna devizna stimulacija za vsak menjalni tečaj. Stimulacija za nemško marko znaša 14 dinarjev, tako da poslovne banke ob nakupu nemške valute izplačajo prodajalcu 20 dinarjev. Sicer pa je v Srbiji glavno merilo vrednosti tujih valut sivo devizno tržišče, na katerem je treba trenutno za eno marko odšteti 31 dinarjev, zanjo pa je mogoče dobiti 29 dinarjev.

Ponovno devalviran dinar
20. 09. 2000 00.00
Denarni svet Črne gore je ponovno razvrednotil jugoslovanski dinar, ki je v tej republiki ZRJ vzporedna valuta. Od včeraj je tako nemška marka kot glavna valuta v Črni gori vredna 33 dinarjev (prej 30 dinarjev).

IMF napoveduje rast svetovnega gospodarstva
20. 09. 2000 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) v svojem letnem poročilu napoveduje, da bo svetovno gospodarstvo letos doseglo 4,7-odstotno gospodarsko rast, kar je za 0,5 odstotka več, kot so napovedali maja letos. Zasluge za izboljšano napoved gredo trajni gospodarski rasti Združenih držav Amerike, okrepljeni evropski gospodarski rasti ter okrevajočemu japonskemu gospodarstvu. Če se bodo napovedi IMF uresničile, bo to najvišja gospodarska rast po letu 1988. IMF napoveduje, da naj bi razmere v svetovnem gospodarstvu ostale takšne tudi naslednje leto. Letno poročilo je IMF objavil ob začetku rednega letnega srečanjem IMF in Svetovne banke, ki se ga bodo konec tedna v Pragi udeležili predsedniki vlad, finančni ministri in guvernerji centralnih bank iz 182 držav.

Imajo Danci krono raje od evra
17. 09. 2000 00.00
Deset dni pred referendumom o vstopu Danske v območje evra, ki bo 28. septembra, se je v anketi, ki jo je danes objavil danski časnik Berlingske Tidende, 44 odstotkov Dancev izreklo proti, 38 odstotkov pa za uvedbo skupne evropske valute. V drugi anketi pa se je proti uvedbi evra izrazilo 44 odstotkov Dancev, za pa 41 odstotkov.

EU ne bo znižala davkov na goriva
09. 09. 2000 00.00
Finančni ministri Evropske unije, ki so se

Evro je podcenjen
08. 09. 2000 00.00
Gospodarski položaj v Evropski uniji je z izjemo nekaterih težav odličen, je v pogovoru za madridski El Mundo povedal evropski komisar za gospodarska vprašanja Pedro Solbes Mira. Dodal je, da je evro v primerjavi z dolarjem nedvomno podcenjen.

Danski parlament za evro
07. 09. 2000 00.00
Z 81 glasovi za in 29 proti je včeraj danski parlament v tretjem branju sprejel predlog zakona levosredinske vlade o vključitvi Danske v območje evra, so sporočili iz urada predsednika parlamenta. Seveda pa je končna odločitev o sprejetju skupne evropske valute na Danskem odvisna od rezultata referenduma, ki bo potekal 28. septembra in bo pokazal, kakšna je dejanska želja Dancev.