varčevanje
Ustanovitev ''Skupne'' pokojninske družbe
20. 06. 2000 20.21
Največja slovenska zavarovalnica Triglav in največja poslovna banka Nova Ljubljanska banka sta ustanovili ''Skupno'' pokojninsko družbo. Ta bo predvidoma že od jeseni zbirala prihranke za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki bo v prihodnosti pomemben del socialne varnosti v starosti.
Julija državne premije za varčevalce
16. 06. 2000 20.21
Minilo je eno leto, od kar so se prvi Slovenci odločili za varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki jo je ustvaril stanovanjski sklad Republike Slovenije. V shemi sedaj dolgoročno varčuje čez 25.000 Slovencev, prvim bodo državne premije nakazali julija. Varčevalci so v nacionalni shemi do sedaj privarčevali že več kot sedem milijard tolarjev. Okrog devetdeset odstotkov jih varčuje na pet let. To pomeni, da bo leta 2004 privarčevanih več kot sto milijard tolarjev, so ugotovili na skladu.
Nižji lanski dobiček slovenskih bank
09. 06. 2000 12.57
Bilančna vsota vseh slovenskih bank je konec decembra lani znašala 2674 milijard tolarjev, kar glede na leto prej pomeni 5,3-odstotno rast, v majski številki objavlja Ekonomsko ogledalo. Skupni dobiček pred obdavčitvijo je lani po nerevidiranih podatkih Banke Slovenije v bankah znašal 20,1 milijarde tolarjev, kar predstavlja nominalno primerljiv, realno pa nižji obseg dobička kot v letu 1998, ko je ta znašal 25,9 milijarde tolarjev.
Dow Jones padel, nasdaq navzgor
29. 04. 2000 10.22
Industrijski indeks Dow Jones, ki združuje najpomembnejša ameriška podjetja, je po petkovem poslovanju newyorške borze znova izgubil vrednost, medtem ko je indeks borze nasdaq, na kateri kotirajo delnice tehnoloških podjetij, v petek v primerjavi s četrtkom narasel za 86,63 točke, na tedenski ravni pa porasel za 5,9 odstotka oziroma 216,78 točke in v petek dosegel vrednost 3.860,66 točke. Dow Jones je v petek v primerjavi s četrtkom izgubil 154,19 točke in končal na vrednosti 10.733,91, kar na tedenski ravni pomeni upad za 1,0 odstotka oziroma 110,14 točke.
HDZ ne podpira programa vlade
09. 02. 2000 19.14
Poslanci Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) v parlamentu ne bodo podprli programa nove vlade, je danes sporočil vršilec dolžnosti predsednika stranke Vladimir Šeks.
Nižje plače hrvaških politikov
03. 02. 2000 21.10
Nova hrvaška vlada premiera Ivice Račana je že na svoji prvi seji izpolnila eno glavnih predvolilnih obljub. Plače politikov in drugih visokih državnih uslužbencev je zmanjšala za 40 odstotkov in tako napovedala vsesplošno varčevanje.
Vrednost točke sklada Galileo denominirana
14. 12. 1999 18.26
Kmečka družba, ki upravlja z vzajemnim skladom Galileo, je včeraj denominirala vrednost njegove točke v razmerju ena proti deset. Razlog za to spremembo je zakonska omejitev, da je najmanjše možno vplačilo v sklad vrednost ene točke. Ker je njena vrednost v zadnjem obdobju presegla 8000 tolarjev, s čimer je bilo oteženo varčevanje mnogim, ki v sklad obročno vlagajo relativno nizke zneske, so se na Kmečki družbi za upravljanje odločili, da njeno vrednost denominirajo.
Je stanovanjska varčevalna shema varna?
25. 11. 1999 20.08
Nacionalna stanovanjska varčevalna shema (NSVS) je nastala brez Banke Slovenije (BS) in bo preživela tudi njeno sramotno odločitev, saj je to uspešen vladni projekt v celoti namenjen ljudem, da bodo lažje rešili svoje stanovanjsko vprašanje. Če BS ne bo spremenila svoje odločitve glede obvezne rezerve na denar v shemi, bo moralo nadaljevanje NSVS v prihodnjem letu pospremiti še zakon, ki bo BS določil, da so to dolgoročne hranilne vloge, je za STA dejal direktor Stanovanjskega sklada RS Edvard Oven in avtor sheme. Minister za okolje in prostor Pavel Gantar je poudaril, da je sklep BS nemogoč in nesprejemljiv.
Srečen konec za jamarje
22. 11. 1999 20.48
Reševalne ekipe so po tednu dni iskanja rešile sedem raziskovalcev, ki so zaradi močnega deževja ostali ujeti v neki jami na jugozahodu Francije. Jamarji so bili popolnoma izmučeni, vendar živi in zdravi.
Uporaba računalniške tehnologije v parlamentu
19. 10. 1999 20.55
Računalniki in računalniško podprti mediji prinašajo v svet obilico novosti; seveda se jim ne morejo izogniti niti poslovneži ali politiki. Slovenski parlament gre, kar zadeva računalniško tehnologijo, s svetom v korak. Poslanci pa malce zaostajajo.
Proračunska poraba ne sme rasti hitreje kot BDP
14. 10. 1999 16.15
Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) še ni razpravljal o proračunu za leto 2000. GZS, kot eden od socialnih partnerjev in zastopnik interesov gospodarstva pričakuje, da bo vlada s predlogom proračuna seznanila tudi Ekonomsko socialni svet, ki je poklican, da o proračunu razpravlja še pred odločitvijo državnega zbora. GZS meni, da poraba ne sme naraščati hitreje kot raste BDP. Glede na zahtevano varčevanje in rast proračunske ter javne porabe v zadnjih letih, ki je bila hitrejša od rasti BDP, pa bi morala poraba naraščati še počasneje, menijo v GZS.
Bodo stanovanja čez 5 let dražja?
08. 10. 1999 20.40
Nacionalna stanovanjska varčevalna shema je pred časom naletela na velik odmev. V 14 dneh so bili razprodani vsi loti in sklenjenih je bilo kar 25.607 varčevalnih pogodb. Mnogi pa se bojijo, da bo čez pet let, ko poteče večina pogodb, zaradi velikega povpraševanja cena stanovanj zrasla.
Denarna gibanja po uvedbi DDV se normalizirajo
22. 09. 1999 17.37
Svet Banke Slovenije (BS) je na torkovi seji sprejel več pomembnejših sklepov in stališč. Med drugim je v okviru obravnave tekočih gospodarskih rezultatov ugotovil, da se denarna gibanja po uvedbi DDV normalizirajo in so v okviru pričakovanj. Na ožjem denarnem področju je predvsem spodbudno dejstvo, da se je po uvedbi spremenjene obrestne politike vnovič začelo krepiti tolarsko varčevanje, predvsem za vezane vloge, so po seji sporočili iz slovenske centralne banke.
IMF popravil ocene gospodarske rasti
09. 09. 1999 19.32
Mednarodni denarni sklad (IMF) je popravil svoje ocene gospodarske svetovne rasti v letošnjem in prihodnjem letu. IMF pričakuje, da bo svetovno gospodarstvo letos doseglo 2,8 odstotno rast, kar je za 0,5 odstotne točke več, kot so napovedovali aprila, medtem ko so napovedali aprila, medtem ko so napoved rasti za prihodnje leto za 0,1 odstotne točke na 3,4 odstotkov. Za ZDA IMF predvideva 3,7-odstotno gospodarsko rast, ob tem pa izraža veliko zaskrbljenost zaradi visokih cen delnic, nizkih obresti za varčevanje in močnega dolarja.
Greenspan odgovoren za padec delnic
24. 07. 1999 09.06
Predsednik ameriške osrednje finančne ustanove Federal Reserve (Fed) Alan Greenspan je s svojimi izjavami na rednem polletnem zaslišanju v kongresu povzročil občuten upad vrednosti delnic na newyorški borzi. Greenspan je znova, tako kot že večkrat v zadnjih dveh letih, opozoril na morebitno prenapihnjeno vrednost delnic, kar bi lahko pripeljalo do zloma borze, ko bi se ''balon'' enkrat razpočil. Dejstva in dosedanja gospodarska gibanja so prvega moža Feda v zadnjih letih postavljala na laž oziroma botrovala obtožbam o pretirani previdnosti ali celo o nepotrebnem zaviranju gospodarskega ''booma''.
Višje obrestne mere za varčevanje
14. 07. 1999 18.27
Priporočilo Združenja bank Slovenije o povišanju nekaterih obrestnih mer za varčevanje je podprlo 19 izmed 25 slovenskih bank. Od 1. avgusta bo tako varčevanje nad tremi meseci donosnejše. Povišanje obrestnih mer je različno, odvisno je od obdobja vezave. Kot je povedal direktor združenja Darko Tolar za Radio Slovenija se bodo obrestne mere povišale od 0,25 do 0,50 odstotne točke.
Zelo dober odziv na stanovanjsko varčevanje
07. 07. 1999 21.02
Stanovanjsko varčevanje, ki ga je bilo mogoče skleniti v dvanajstih bankah, je med Slovenci vzbudilo veliko zanimanja. Štiri banke - Banka Domžale, A Banka, Nova Ljubljanska banka in Koroška banka, so v slabem tednu dni že zaključile sklepanje pogodb. Največje zanimanje je bilo povsod za kratkoročno, petletno varčevanje.
S pomočjo SKB banke do stanovanja
06. 07. 1999 18.27
V SKB banki so za vse, ki so v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi ostali praznih rok ali pa želijo privarčevati več, pripravili posebno ponudbo stanovanjskega varčevanja. Nova ponudba stanovanjskega varčevanja v SKB banki kakovostno nadomešča tisto iz nacionalno stanovanjske sheme.
Veliko zanimanje za stanovanjsko varčevanje
02. 07. 1999 17.54
Nacionalna stanovanjsko-varčevalna shema (NSVS) Stanovanjskega sklada RS (SSRS) je pri Slovencih vzbudila veliko zanimanje. V dveh dneh je namreč dvanajst izbranih bank v povprečju porabilo že več kot polovico lotov, največ za petletno varčevanje. Banke pričakujejo, da bodo prihodnji teden porabile vse razpoložljive lote in tako zaključile s sklepanjem varčevalnih pogodb po NSVS. Podatki o porabljenih lotih se sicer iz ure v uro spreminjajo. Glede na veliko povpraševanje pa bančniki upajo, da to ne bo ''enkratna akcija'' SSRS oz. države, ampak da bo postalo stalna oblika dolgoročnega varčevanja.
Delovati je začela Nacionalna varčevalna shema
01. 07. 1999 17.57
Danes je v Sloveniji začela delovati Nacionalna varčevalna shema, ki naj bi dohodke ljudi usmerila v stanovanjsko varčevanje in ljudem odprla pot do lastnega stanovanja.
Gantar za celovito prenovo stanovanjskega zakona
23. 06. 1999 20.02
Združenje za poslovanje z nepremičninami - Sekcija stanovanjskih skladov je danes v Celju pripravilo posvetovanje o stanovanjski zakonodaji ter spremembah in dopolnitvah že obstoječih aktov. Na srečanju so se zbrali predstavniki slovenskih stanovanjskih skladov, udeležil pa se ga je tudi minister za okolje in prostor Pavel Gantar, ki je ob tej priložnosti napovedal celovito prenovo stanovanjskega zakona.
Hrvaška je v obdobju ekonomske stagnacije
28. 05. 1999 22.34
Prvič v devetih letih je Hrvaška prešla v obdobje gospodarske stagnacije. Varčevanje naj bi bilo nujno potrebno pri vzdrževanju ekonomske in socialne stabilnosti. To bi Hrvaški pomagalo pri doseganju pozitivne rasti, kot je bilo moč videti v zadnjih nekaj letih.
Ugodna dolgoročna stanovanjska posojila
26. 05. 1999 21.15
Stanovanjski sklad je objavil imena 12 bank, ki bodo sodelovale pri izvajanju nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. V izbranih bankah bodo varčevalci lahko po izteku določene varčevalne dobe najemali ugodna dolgoročna stanovanjska posojila. Ljudje si bodo svoj stanovanjski kredit lahko privarčevali s pomočjo države v petih ali 10 letih. In sicer tako, da bodo vsak mesec ali pa enkrat letno vplačali dogovorjeni znesek.
Eko šole zaključujejo svoje aktivnosti
23. 05. 1999 17.28
Nacionalni projekt Eko šola kot način življenja bo s koncem tega šolskega leta obeležil še en cikel uspešnega dela. V petek, 28. maja, bo na OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici letošnje zadnje srečanje koordinatorjev, na katerem bodo predstavili dejavnosti in aktivnosti ob podelitvi eko zastav 4. junija ter akcijski plan za leto 1999/2000.
Certifikati v pooblaščenih investicijskih družbah
21. 05. 1999 21.50
Vsi tisti, ki ste svoj certifikat vložili v pooblaščene investicijske družbe, mogoče le niste naredili napako. Zakon o prvem pokojninskem skladu vam bo namreč omogočal, da svoje delnice pidov uporabite kot osnovo za oblikovanje dodatne pokojnine.
Deutsche Post povečala prihodek za šest odstotkov
16. 03. 1999 17.13
Nemška pošta (Deutsche Post) je svoj prihodek s 27,1 milijard mark leta 1997 lani povečala na 28,7 milijarde mark. Hkrati pa je predsednik uprave podjetja Klaus Zumwinkel danes povedal, da je število zaposlenih lani padlo z 267.000 na 250.000. Kot je še dodal Zumwinkel, so zadovoljni tudi s poslovanjem posameznih oddelkov podjetja.
Proračunski primanjkljaj na Madžarskem
15. 03. 1999 07.31
Madžarski proračunski primanjkljaj je februarja znašal 87,9 milijarde forintov, tako da se je primanjkljaj v prvih dveh letošnjih mesecih povečal na 147 milijard, kar je kar 38,5 odstotka načrtovanega primanjkljaja v tem letu, so sporočili iz madžarskega ministrstva za finance in dodali, da je primanjkljaj v javnem varčevanju do konca februarja tako znašal 198 milijard forintov, kar je 45,2 odstotka načrtovanega. Po januarja slabših podatkih od pričakovanih, je bilo proračunsko in javno varčevanje februarja v okviru načrtovanega, tako da na madžarskem ministrstvu za finance ne nameravajo uvesti posebnih ukrepov za zadržanje javnega primanjkljaja na ravni štirih odstotkov bruto domačega proizvoda.
Tudi v prihodnje bo delo Kliničnega centra zaznamovalo varčevanje
12. 01. 1999 14.51
Ljubljanski Klinični center je v lanskem letu ob nespremenjenem obsegu dela uspel zmanjšati stroške poslovanja in tako privarčeval skoraj milijardo tolarjev. Med pomembnejše dosežke te ustanove pa je po besedah vodstva mogoče šteti tudi zmanjšanje čakalnih dob ter organizacijsko prevetritev. Slednja je namreč med drugim botrovala tudi večjemu številu opravljenih transplantacij.
Banka Slovenije znižala splošno eskontno obrestno mero
09. 12. 1998 12.58
Svet Banke Slovenije (BS) je na svoji torkovi seji med drugim znižal splošno eskontno obrestno mero BS z deset na osem odstotkov letno. Sprememba bo stopila v veljavo 1. januarja 1999. Sprejeti sklep o znižanju splošne eskontne obrestne mere BS ima za posledico znižanje obrestne mere za lombardna posojila z enajst na devet odstotkov letno ter zamudne obrestne mere, so po seji sveta sporočili iz BS.
Več vlažnih in sušnih predelov po vsem svetu
23. 08. 1998 09.37
Na Zemlji so se v zadnjih dvajsetih do tridesetih letih občutno povečala območja, ki so izredno vlažna ali izredno suha. Čeprav splošen trend ni močan, pa so raziskovalci ozračja ugotovili, da so se v Afriki in Aziji v zadnjih desetletjih povečala izjemno suha območja, v Evropi, Aziji in Evropi pa tako zelo suha kot tudi zelo vlažna območja. Kot je pokazala raziskava, ki bo objavljena v septembrski številki Geophysical Research Letters, so spremembe še posebej velike na območjih pod vplivom vremenskega pojava El Nino.