varčevalni
Argentina zmanjšuje javni dolg
01. 12. 2001 00.00
Argentinski minister za gospodarstvo Domingo Cavallo je včeraj naprosil svoje državljane, naj ne dvigujejo denarja z bank in pokažejo zaupanje v nove vladne ukrepe, ko so obresti zaradi bojazni pred množičnim navalom na lokalne banke drastično porasle.
Kučan zaključil obisk
08. 11. 2001 00.00
Predsednik Milan Kučan je končal uradni obisk na Dunaju, kjer se je z avstrijsko zunanjo ministrico Benito Ferrero Waldner pogovarjal o vključevanju Slovenije v EU in o razmerah po svetu.
Haider opozarja Slovenijo
10. 10. 2001 00.00
Ob 81. obletnici plebiscita na avstrijskem Koroškem je koroška vlada poslala poziv slovenski vladi, naj razveljavi avnojske sklepe, deželni glavar Haider pa je Sloveniji in predsedniku Kučanu namenil nekaj krepkih.
Še več posojil za Argentino
09. 09. 2001 00.00
Argentina bo od Mednarodnega denarnega sklada dobila približno 22 milijard dolarjev posojil. Da bi si zagotovila nova posojila, je Argentina obljubila, da bo obseg zadolžitve znižala z uveljavitvijo bolj tržno usmerjene gospodarske politike.
V Braziliji nogomet samo podnevi
17. 05. 2001 00.00
Brazilska vlada se je odločila za varčevalni energetski ukrep, ki ne bo navdušil nogometno zagretih prebivalcev. Za zgled pri varčevanju z električno energijo, z dobavo katere imajo v tej južnoameriški državi precej težav, so sklenili odpovedati vse nočne nogometne tekme, zaradi katerih osvetljujejo stadione po vsej Braziliji. Brazilska nogometna zveza je že sporočila, da bo upoštevala navodila vlade in prestavila 130 prvenstvenih tekem, ki bi jih morali igrati v nočnih terminih.
Razpis za izbor bank v NSVS
20. 02. 2001 00.00
Stanovanjski sklad RS je v dnevnem časopisju objavil javni razpis za izbor bank, ki bodo sodelovale v tretji nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS). Izbrane banke bodo z varčevalci sklepale petletne (13.300) in desetletne (13.300) varčevalne pogodbe, na osnovi katerih bodo varčevalci lahko zaprosili za ugodna stanovanjska posojila. Najnižji mesečni obrok varčevanja je 11.000 tolarjev. Zainteresirane banke se lahko na razpis prijavijo do vključno 6. marca, je povedala pomočnica direktorja Stanovanjskega sklada RS Nevenka Fajdiga.
Crossair bo ukinila letalske linije
30. 10. 2000 00.00
Švicarska letalska družba Crossair, ki se spopada z izgubo, bo ukinila nekatere letalske linije, prodala nekaj letal in odpustila del zaposlenih. Končno odločitev o tem bo vodstvo družbe Crossair sprejelo v roku dveh tednov, je povedal direktor družbe Moritz Suter. Namestnik direktorja Andre Dose pa je dejal, da gre za preživetje družbe, in da načrtujejo varčevalni program, s katerim bi prihranili več deset milijonov nemških mark. Kot vzrok za varčevalni program je Crossair navedel kolektivno pogodbo, glede katere se družba že več mesecev ne more dogovoriti s piloti, po besedah Suterja pa pomembno vlogo v krizi letalske družbe igrajo tudi visoke cene goriva in visok tečaj dolarja.
Banka Slovenije s pobudo o ustavnosti
25. 10. 2000 00.00
Svet Banke Slovenije je na včerajšnji seji ugotovil, da na pismo vladi in državnemu zboru z dne 12. oktobra, v katerem opozarja na neskladja nekaterih določb zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi z zakonom o Banki Slovenije, ni prejel odgovora. Banka Slovenije bo zato v skladu s stališči sveta BS s prejšnje seje ter v skladu z določili zakona o ustavnem sodišču vložila pobudo za presojo ustavnosti nekaterih členov zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, so sporočili iz Banke Slovenije. Dokler obstaja kolizija obeh zakonov, bo do presoje ustavnega sodišča Banka Slovenije delovala skladno s pooblastili, ki jih ima po veljavnem zakonu o Banki Slovenije.
Zakon krši osnovne principe bančništva?
12. 10. 2000 00.00
Guverner Banke Slovenije (BS) France Arhar je v zvezi z zakonom o nacionalni varčevalni shemi na predsednika vlade Andreja Bajuka danes naslovil odprto pismo. V njem ga obvešča, da je svet BS na svoji redni seji 10. oktobra obravnaval informacijo v zvezi z zakonom o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Pri tem se je osredotočil na posledice, ki jih bo ta zakon, skupaj s prvo varčevalno shemo iz leta 1999, imel na bančni sistem, za katerega stabilnost je BS odgovorna. Kot je Arhar v pismu poudaril, sta BS in njen svet zainteresirana za vse oblike dolgoročnega varčevanja, vendar jih je po njihovi presoji potrebno spodbujati na načine, ki jih poznajo tudi drugje. Kar se tiče instrumentov BS, pa morajo veljati za vse oblike varčevanja enaka pravila, torej tudi za varčevanje v okviru nacionalne varčevalne sheme, z drugimi besedami, država sama ne sme imeti prioritetnega položaja. Kot Arhar seznanja Bajuka, bo BS od bank dosledno zahtevala izvajanje
Uradni list objavil zakon o NSVS
27. 09. 2000 00.00
V zadnji številki uradnega lista (št. 86) je objavljen zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS), kar pomeni, da bo zakon začel veljati 11. oktobra. Takoj za tem pa bo izšel razpis za izbor bank, ki ga v Stanovanjskem skladu RS sicer že pripravljajo.
Zakon o stanovanjski varčevalni shemi
24. 09. 2000 00.00
Prihodnji teden bo v Uradnem listu objavljen Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. S tem bo tako uzakonjeno tudi varčevanje po stanovanjski varčevalni shemi, ki so jo varčevalci pričeli uporabljati julija lani. Tisti, ki bi k ugodnemu načinu varčevanja še želeli pristopiti, pa bodo, to jim zdaj omogoča novi zakon, lahko to storili še letos. Zakon na varčevalce, ki so že sklenili varčevalno pogodbo, bistveno ne bo vplival.
Varčevalni ukrepi v Albaniji
14. 08. 2000 00.00
Državljani Albanije so prisiljeni zmanjšati porabo električne energije za osem ur na dan zaradi hude suše, ki je prizadela vso državo. Ukrepi so nujni, saj pridobivanje električne energije v Albaniji temelji na izkoriščanju vodnih virov, upad vodostaja pa je povzročil zmanjšanje proizvodnje za polovico, je povedal direktor albanske energetske družbe Farudin Hoxha. Ukrepe so začeli izvajati v četrtek in še ne vedo, kako dolgo jih bo treba izvajati. V državi lahko pričakujejo tudi pomanjkanje pitne vode, saj električne energije zmanjkuje tudi za črpanje vode. V zadnjih nekaj tednih so temperature v Albaniji narasle do 40 stopinj Celzija. Suh veter pa je zanetil tudi veliko gozdnih požarov na severu države.
Letališče v Sydneyu brez elektrike
01. 08. 2000 15.55
Ponovni izpad električne energije na letališču v Sydneyju je sedem tednov pred začetkom iger spet poskrbel za pravi kaos na nebu nad olimpijskim mestom. V torek je bil promet ''paraliziran'' skoraj 80 minut in mnoga letala so morala poiskati letališča v drugih mestih, posledično pa je prišlo tudi do velikih zamud. Avstralski minister za promet John Anderson je v zvezi z dogodkom že odredil preiskavo katere namen je, da pred igrami preprečijo ponovitev dogodkov. Aerodrom v Sydneyju je sicer opremljeno z agregati, ki pa imajo premajhno zmogljivost, da bi pokrili potrebe na letališču.
Julija državne premije za varčevalce
16. 06. 2000 20.21
Minilo je eno leto, od kar so se prvi Slovenci odločili za varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki jo je ustvaril stanovanjski sklad Republike Slovenije. V shemi sedaj dolgoročno varčuje čez 25.000 Slovencev, prvim bodo državne premije nakazali julija. Varčevalci so v nacionalni shemi do sedaj privarčevali že več kot sedem milijard tolarjev. Okrog devetdeset odstotkov jih varčuje na pet let. To pomeni, da bo leta 2004 privarčevanih več kot sto milijard tolarjev, so ugotovili na skladu.
Manj denarja za salzburški festival
20. 03. 2000 12.41
Salzburški poletni festival bo od prihodnjega leta naprej dobival za sedem odstotkov manj državnega denarja. Tudi mesto Salzburg bo finančno podporo festivalu zmanjšalo za dva odstotka. Po mnenju zvezne in mestne vlade je varčevalni ukrep upravičen. Vodstvo festivala je že izrazilo začudenost in napovedalo možnost povišanja cen vstopnic.
Tečaji delnic na borzi v Tokiu tudi danes porasli
10. 11. 1999 14.12
Tečaji delnic na tokijski borzi so se tudi danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei se je okrepil za 275,71 točke ali 1,51 odstotka na 18.567,87 točke, kar je njegova največja vrednost letos. Borzni trgovci namreč pričakujejo, da bo japonska vlada jutri objavila večji vladni varčevalni paket, kot so sprva pričakovali. Vrednost ameriškega dolarja je upadla glede na jen.
Bodo stanovanja čez 5 let dražja?
08. 10. 1999 20.40
Nacionalna stanovanjska varčevalna shema je pred časom naletela na velik odmev. V 14 dneh so bili razprodani vsi loti in sklenjenih je bilo kar 25.607 varčevalnih pogodb. Mnogi pa se bojijo, da bo čez pet let, ko poteče večina pogodb, zaradi velikega povpraševanja cena stanovanj zrasla.
6,7-odstotna gospodarska rast v Singapurju
10. 08. 1999 14.03
Sigapursko gospodarstvo je v drugem četrtletju letos po besedah premiera Goh Chok Tonga zabeležilo 6,7-odstotno rast, gospodarska rast pa je na polletni ravni dosegla 3,7 odstotka.
S pomočjo SKB banke do stanovanja
06. 07. 1999 18.27
V SKB banki so za vse, ki so v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi ostali praznih rok ali pa želijo privarčevati več, pripravili posebno ponudbo stanovanjskega varčevanja. Nova ponudba stanovanjskega varčevanja v SKB banki kakovostno nadomešča tisto iz nacionalno stanovanjske sheme.
Uvedba nacionalne varčevalne stanovanjske sheme
01. 07. 1999 10.46
Ministrstvo za okolje in prostor je v sporočilu za medije opozorilo, da se danes začenja sklepanje pogodb o varčevanju po nacionalni varčevalni stanovanjski shemi, ki jo je vlada sprejela marca letos. Shema predstavlja obliko državnega spodbujanja dolgoročnega varčevanja in hkrati enega od ukrepov v novi stanovanjski politiki. Oblikovanje in uresničevanje učinkovitih ukrepov za izboljšanje stanovanjske oskrbe ni možno brez sodelovanja več vladnih resorjev, občin, finančnih organizacij ter drugih subjektov iz javnega in zasebnega sektorja, je v sporočilu zapisalo ministrstvo.
Obsežen varčevalni program v nemški kemični družbi BASF
17. 03. 1999 08.14
Nemška kemična družba BASF je napovedala, da bo po dveh letih rekordnih zaslužkov letos zaradi gospodarske stagnacije sledil obsežen varčevalni program. Ta naj bi bil vreden 900 milijonov mark. Kot je povedal predsednik družbe BASF Juergen Strube, je prodaja v prvih dveh mesecih letos padla za 10 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. To po Strubejevih besedah kaže na težke gospodarske razmere, ki letos čakajo gospodarstvo. Predsednik BASF je zato pozval nemško vlado, naj zniža davčno breme nemškega gospodarstva. Podobne zahteve pa so v zadnjem času prihajale tudi iz DaimlerChryslerja in Allianz Insurance. Kot poudarja Strube, bi moral BASF po davčni reformi, o kateri bodo v zgornjem domu parlamenta glasovali v petek, plačati za davke dodatnih 150 milijonov mark.
Stavka v General Motorsu družbo stala 2,85 milijarde dolarjev
18. 08. 1998 07.59
Več tednov trajajoča stavka v avtomobilskem koncernu General Motors naj bi po prvih ocenah družbo stala prek 2,85 milijarde dolarjev, ki naj bi jih do konca leta delno nadomestili z višjo produktivnostjo, pripravljeni pa so tudi nekateri varčevalni ukrepi, sporočajo iz omenjenega podjetja.
Ruski finančni minister pozval dumo, naj podpre varčevalni program
15. 07. 1998 18.08
Ruski finančni minister Mihail Zadornov je parlament, v katerem imajo večino komunisti in nacionalisti, danes pozval, naj podpre varčevalni program vlade. Duma je za zdaj načelno sprejela novi zakon iz protikriznega programa vlade Sergeja Kirijenka. Ta predvideva izboljšanje sistema plačevanja davkov za mala podjetja, kot so restavracije, bencinske črpalke ali trgovine. Protikrizni program vlade je osnova za sprejem mednarodnih posojil v vrednosti 22,6 milijard dolarjev. V tretjem branju pa je duma sprejela zakon o pravicah tujih vlagateljev.
Jelcin zmanjšuje privilegije visokim funkcionarjem
02. 03. 1998 16.29
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes zmanjšal število varovanih oseb. Poslej med njimi ne bo več podpredsednikov vlade in pomočnika vodje predsedniške administracije. Poleg predsednika Borisa Jelcina bosta varovana le še premier Viktor Černomirdin in vodja predsedniške administracije Valentin Jumašev.
Matični odbor podprl zakona o različnih davkih
04. 02. 1998 12.22
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je v prvi obravnavi podprl spremembo zakona o davku na izplačane plače, ki predvideva neobdavčitev vseh plač pod 130.000 tolarjev bruto ter novelo zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo, ki prav tako spadata v t.i. vladni varčevalni paket.
SKEI odgovoril na trditve Slovenskih železarn
16. 01. 1998 13.53
Predsednik sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) Albert Vodovnik v javnem odgovoru na trditev Slovenskih železarn sporoča, da problem, ki je bil nakazan na novinarski konferenci sindikata SKEI 14. januarja, ni samo v internacionalnem povezovanju kapitala. Po oceni sindikata SKEI je problem tudi v tem, da se sanacija Slovenskih železarn ne izvaja po trditvah in pisni dokumenatciji, ki jo imajo na sindikatu SKEI. Ob prihodu Igorja Umeka v Slovenske železarne je bil njegov prvi varčevalni ukrep, predlog ministru za gospodarske dejavnosti, da se suspendira panožna kolektivna pogodba. Sindikat trdi, da o tem obstajajo tudi pisni dokazi. Reakcija sindikata, da zaščiti interese delavcev zaradi sanacije z odpuščanjem delavcev in stečaji, je normalna za čas pred začetkom pogajanj za izboljšanje panožne koletivne pogodbe. Sindikat SKEI je o vseh ugotovitvah in sklepih organov SKEI Slovenije sproti obveščal najodgovornejše v vladi in parlamentu. Zahteva SKEI po odpoklicu Igorja Umeka je povsem regularna, ker je poslana lastniku Slovenskih železarn in predsedniku nadzornega sveta.
Nadaljevanje protestov nemških študentov
03. 12. 1997 15.02
Nemški študenti tudi danes nadaljujejo s protesti proti varčevalni politiki v visokem šolstvu. Na Spodnjem Saškem so po univerzah v Osnabruecku in Oldenburgu bojkot predavanj razglasili tudi na visoki šoli v Muenstru.
FIDES zavrača varčevalne ukrepe
28. 11. 1997 10.33
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije FIDES je v izjavi za javnost zapisal, da zavrača vse predstavljene ukrepe nacionalnega varčevalnega paketa, povezane z zaposlenimi v javnih službah.
Vlada o predlogu proračuna 1998
25. 11. 1997 08.34
Predsednik vlade <b>Janez Drnovšek</b> je na včerajšnji popoldanski seji vlade, namenjeni izključno obravnavi predloga proračuna za prihodnje leto, v uvodnih besedah poudaril, da je predlog proračuna 1998 narejen na osnovi okvirov, ki jih ponujajo varčevalni ukrepi, s ciljem da bi bil proračunski primanjkljaj 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. To pa je tudi cilj, ki ga v celoti podpirajo vse tri koalicijske stranke.