varčevanja
S pomočjo SKB banke do stanovanja
06. 07. 1999 18.27
V SKB banki so za vse, ki so v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi ostali praznih rok ali pa želijo privarčevati več, pripravili posebno ponudbo stanovanjskega varčevanja. Nova ponudba stanovanjskega varčevanja v SKB banki kakovostno nadomešča tisto iz nacionalno stanovanjske sheme.
Veliko zanimanje za stanovanjsko varčevanje
02. 07. 1999 17.54
Nacionalna stanovanjsko-varčevalna shema (NSVS) Stanovanjskega sklada RS (SSRS) je pri Slovencih vzbudila veliko zanimanje. V dveh dneh je namreč dvanajst izbranih bank v povprečju porabilo že več kot polovico lotov, največ za petletno varčevanje. Banke pričakujejo, da bodo prihodnji teden porabile vse razpoložljive lote in tako zaključile s sklepanjem varčevalnih pogodb po NSVS. Podatki o porabljenih lotih se sicer iz ure v uro spreminjajo. Glede na veliko povpraševanje pa bančniki upajo, da to ne bo ''enkratna akcija'' SSRS oz. države, ampak da bo postalo stalna oblika dolgoročnega varčevanja.
Delovati je začela Nacionalna varčevalna shema
01. 07. 1999 17.57
Danes je v Sloveniji začela delovati Nacionalna varčevalna shema, ki naj bi dohodke ljudi usmerila v stanovanjsko varčevanje in ljudem odprla pot do lastnega stanovanja.
Uvedba nacionalne varčevalne stanovanjske sheme
01. 07. 1999 10.46
Ministrstvo za okolje in prostor je v sporočilu za medije opozorilo, da se danes začenja sklepanje pogodb o varčevanju po nacionalni varčevalni stanovanjski shemi, ki jo je vlada sprejela marca letos. Shema predstavlja obliko državnega spodbujanja dolgoročnega varčevanja in hkrati enega od ukrepov v novi stanovanjski politiki. Oblikovanje in uresničevanje učinkovitih ukrepov za izboljšanje stanovanjske oskrbe ni možno brez sodelovanja več vladnih resorjev, občin, finančnih organizacij ter drugih subjektov iz javnega in zasebnega sektorja, je v sporočilu zapisalo ministrstvo.
Začetek izvajanja stanovanjske varčevalne sheme
30. 06. 1999 14.35
Stanovanjski sklad RS bo jutri v sodelovanju z izbranimi bankami začel izvajati program Nacionalne stanovanjsko varčevalne sheme (NSVS). Med 21 bankami, ki so se prijavile na razpis za sodelovanje v omenjeni shemi, jih je stanovanjski sklad izbral ducat, ki so varčevalcem ponudile ugodnosti v obliki dodatnega stanovanjskega posojila pod pogoji NSVS. Sklad je nato med izbrane banke razdelil razpisanih 54.000 pravic za sklepanje varčevalnih pogodb oz. lotov. Največ lotov, 14.038, je pridobila NLB, sledita ji Banka Koper z 9188 loti in SKB banka z 8002 lotoma. Država je letos za premije varčevalcem zagotovila 600 milijonov tolarjev, skupaj z varčevalnimi pogodbami pa naj bi zbrali približno 6,4 milijarde tolarjev na leto.
NSVS se bo začel izvajati 1. julija
25. 06. 1999 08.31
Stanovanjski sklad RS bo 1. julija v sodelovanju z izbranimi bankami začel izvajati program Nacionalne stanovanjsko varčevalne sheme (NSVS). Med 21 bankami, ki so se prijavile na razpis za sodelovanje v omenjeni shemi, je stanovanjski sklad izbral 12 bank, ki so varčevalcem ponudile ugodnosti v obliki dodatnega stanovanjskega posojila pod pogoji NSVS. Mednje je razdelil razpisanih 54.000 pravic za sklepanje varčevalnih pogodb oz. lotov. Največ lotov, 14.038, je pridobila NLB, sledita pa ji Banka Koper z 9188 loti in SKB banka z 8002 loti. Država je letos za premije varčevalcem zagotovila 600 milijonov tolarjev, skupaj z varčevalnimi pogodbami pa naj bi zbrali približno 6,4 milijarde tolarjev letno.
Banka Slovenije ima vse manj maneverskega prostora
10. 03. 1999 17.33
Banka Slovenije ima ob sedanji odprtosti slovenskega gospodarstva in ob prihodnjih spremembah vedno manj maneverskega prostora pri vplivu na tečaj, je ob okrogli mizi Cisefa dejal guverner Banke Slovenije France Arhar, ki je udeležencem seminarja Banke, podjetja in tolar ob rojstvu evra spregovoril še o sedanjih razmerah na svetovnih trgih. Kot je dejal, je stabilnost in kredibilnost denarne politike pogoj za dolgoročno rast, ostale cilje pa si morajo prizadevati doseči druge politike.
Tudi v prihodnje bo delo Kliničnega centra zaznamovalo varčevanje
12. 01. 1999 14.51
Ljubljanski Klinični center je v lanskem letu ob nespremenjenem obsegu dela uspel zmanjšati stroške poslovanja in tako privarčeval skoraj milijardo tolarjev. Med pomembnejše dosežke te ustanove pa je po besedah vodstva mogoče šteti tudi zmanjšanje čakalnih dob ter organizacijsko prevetritev. Slednja je namreč med drugim botrovala tudi večjemu številu opravljenih transplantacij.
Letos nekoliko nižja gospodarska rast
03. 01. 1999 09.53
Gospodarska rast v Sloveniji bo po ocenah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v letu 1999 predvidoma dosegla 3,75 odstotka, povprečna letna inflacija bo predvidoma znašala 6,8 odstotka, medtem ko naj bi bila brezposelnost nekoliko nižja kot v letu 1998, in sicer naj bi se stopnja registrirane brezposelnosti gibala okoli 14 odstotkov.
Lek že 25 let navzoč na Slovaškem
10. 12. 1998 11.10
Farmacevtska družba Lek je na Slovaškem navzoča že 25 let, letos pa je v primerjavi z letom 1997 prodajo povečala za 15 odstotkov. Najuspešnejši so bili na področju veterine, saj so načrtovano prodajo presegli za 40 odstotkov, na področju farmacije pa so prodajo povečali za 13 odstotkov. Letos se je Lek uvrstil tudi med prvih deset farmacevtskih podjetij na Slovaškem.
Nadaljevanje devete letne konference CEEPN
05. 12. 1998 13.19
Zadnji dan devete letne konference CEEPN (Central&Eastern European Privatization Network), ki se je udeležuje 80 predstavnikov parlamentarnih teles, vladnih ministrstev in agencij iz 25 držav na prehodu, je bil namenjen seji upravnega odbora te mednarodne organizacije. Osrednjo pozornost so namenili vsebinski in institucionalni prilagoditvi organizacije nalogam, ki so se v tranzicijskih državah pojavile v sedanji fazi procesa njihovega vključevanja v EU.
V parlamentu dokaj kritična javna razpravo o pokojninski reformi
03. 11. 1998 16.28
Komisija državnega sveta za družbene dejavnosti je danes v parlamentu pripravila javno razpravo o pokojninski reformi, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila letos poleti.
Ob svetovnem dnevu varčevanja: tolarske in devizne hranilne vloge pri nas naraščajo
31. 10. 1998 10.13
31. oktober je že vse od leta 1925 svetovni dan varčevanja. Z njim so hranilnice želele opozoriti na potrebo po varčevanju tako posameznikov kot tudi gospodarstva in družbe. Kot kažejo podatki Banke Slovenije, Slovenci vse bolj povečujemo prihranke. Tudi guverner Banke Slovenije France Arhar meni, da se slovenski bančni sistem krepi, saj je po njegovih besedah hranilnih vlog z ročnostjo, večjo od 12 mesecev, v celotni masi 23,5 odstotka.
Srečanje slovenskega in hrvaškega finančnega ministra v Zagrebu
22. 05. 1998 13.54
V Zagrebu sta se danes srečala finančna ministra Slovenije in Hrvaške Mitja Gaspari in Borislav Škegro. Sogovornika za zaprtimi vrati razpravljata o reševanju problematike Ljubljanske banke ter o možnostih za sklenitev sporazuma o rešitvi deviznega varčevanja varčevalcev v glavni podružnici Ljubljanske banke v Zagrebu.
Jutri sestanek finančnih ministrov Slovenije in Hrvaške
21. 05. 1998 14.54
Jutri se bosta v Zagrebu sestala finančna ministra Slovenije in Hrvaške Mitja Gaspari in Borislav Škegra. Pogovarjala naj bi se o reševanju problematike Ljubljanske banke.
Zveza NATO določila novo sestavo enot SFOR
09. 04. 1998 18.29
Iz virov blizu zveze NATO se je izvedelo, da so predstavniki držav članic na današnji seji v Monsu dokončno določili novo sestavo enot SFOR za čas po izteku sedanjega mandata mednarodnih sil v Bosni in Hercegovini. Načrt bodo javnosti predstavili konec meseca na seji Severnoatlantskega sveta v Bruslju. Glavne spremembe naj bi bile občutno okleščenje ameriškega kontingenta (z 8500 na 6000 mož), povečanje ukrajinskega kontingenta, zmanjšanje malezijskih enot in prihod novega belgijskega bataljona z okoli 700 pripadniki. Mandat novih mednarodnih sil, ki bodo zaradi varčevanja ohranile ime SFOR, se bo začel konec junija in bo časovno neomejen. Sile bodo štele približno 30.000 mož.
Finančni izvedenci Slovenije in Hrvaške jutri v Ljubljani
13. 01. 1998 17.39
Jutri se bosta v Ljubljani prvič sestali delovni skupini finančnih izvedencev Slovenije in Hrvaške v zvezi s vprašanjem deviznega varčevanja pri stari Ljubljanski banki - Glavni podružnici Zagreb. Kot je povedal Andrej Rant iz Banke Slovenije, bo slovenska delovna skupina sestavljena iz predstavnikov ministrstva za finance, centralne banke, agencije za sanacijo bank in hranilnic ter stare Ljubljanske banke. V hrvaški delovni skupini pa bodo predstavniki ministrstva za finance in hrvaške centralne banke.