varnost.
Blokada Avstrije pri pogajanjih z EU
10. 11. 2000 00.00
Avstrija zaenkrat ne
Danes o sprejemu ZRJ v OVSE
10. 11. 2000 00.00
Danes se bo na posebni seji sestal stalni odbor Organizacije za varnost in
Varnost naše nuklearke primerljiva z zahodno
10. 11. 2000 00.00
Združenje zahodnoevropskih uprav za jedrsko varnost WENRA je v letošnjem poročilu o jedrski varnosti v kandidatkah za članstvo v EU potrdilo, da je stopnja varnosti in varnostna praksa v jedrski elektrarni v Krškem primerljiva z varnostjo v podobnih, z Westinghousovo tehnologijo grajenih nuklearkah v zahodnoevropskih državah. Državi WENRA sicer priporoča, naj dokonča študijo o potresni varnosti in jo med drugim poziva, naj reši vprašanje la stništva nuklearke s Hrvaško, saj bi bil v nasprotnem primeru lahko ogrožen finančni položaj elektrarne, kar bi utegnilo vplivati na varnost.
Blokada mejnega prehoda
09. 11. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je sprožila pravo krizo v odnosih med Avstrijo in sosednjo Češko.
Izraelci napadli voditelje Fataha
09. 11. 2000 00.00
Predstavniki političnega gibanja Fatah palestinskega predsednika Jaserja Arafata so včeraj obtožili Izrael, da je na Zahodnem bregu namerno napadel skupino voditeljev Fataha, zato so
Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.
Vlada ZRJ odpravila takso
07. 11. 2000 00.00
Vlada ZRJ je na današnji seji sprejela sklep o odpravi takse, ki so jo morali plačati jugoslovanski državljani ob vsakem izhodu iz države. Taksa, ki jo je bilo treba plačati tudi za osebna vozila, s katerimi so Jugoslovani potovali v tujino, bo odpravljena čez dva dni. Za posameznike je taksa znašala 200 dinarjev ali približno 710 tolarjev.
ZRJ zaprosila za članstvo v OVSE
06. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je danes uradno zaprosila za članstvo v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico v Beogradu dejala predsedujoča OVSE, avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner. Jugoslavija je bila iz omenjene organizacije izključena leta 1992. Ferrero-Waldnerjeva je še dejala, da bo stalni svet OVSE o vstopu ZRJ v organizacijo razpravljal v petek, obenem pa izrazila prepričanje, da so vse ovire v zvezi s članstvom ZRJ v OVSE odpravljene.
Volitve v Azerbajdžanu
05. 11. 2000 00.00
V Azerbajdžanu danes potekajo parlamentarne volitve, na katerih 4,3 milijona volilnih upravičencev izbira med 409 kandidati iz 13 strank ali koalicij poslance v 125-članski parlament. Volišča bodo zaprli ob 16. uri, prve izide volitev pa je pričakovati jutri zjutraj. Kot kažejo predvolilne raziskave javnega mnenja, ima največ možnosti za zmago stranka Novi Azerbajdžan predsednika Hejdarja Alijeva, ki upa, da bo na volitvah dobila tričetrtinsko večino v parlamentu. S tem bi sin predsednika države Hejdarja Alijeva, Ilham, postal predsednik parlamenta in obenem tudi očetov naslednik na čelu države. Opozicijske stranke trdijo, da se dobički, ki jih prinaša naftna industrija, porabljajo neracionalno, življenjski pogoji prebivalcev pa so po njihovem še vedno slabi. Opozarjajo tudi na razširjenost korupcije in na pomanjkljivo varstvo človekovih pravic. Med najresnejše opozicijske skupine sodijo reformistično krilo stranke Narodna fronta, stranka Musavat (Sloga) in razmeroma mlada Stranka narodne neodvisnosti, ki jo vodi karizmatični Etibar Mamedov. Volitve bo spremljalo prek 150 neodvisnih opazovalcev, večina iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Rdeči telefon med Češko in Avstrijo
01. 11. 2000 00.00
Češki premier Miloš Zeman in avstrijski kancler Wolfgang Schüssel sta se danes ponoči na pogovorih o češki jedrski elektrarni Temelin med drugim sporazumela, da bosta v reševanje vprašanja Temelina vključila tudi Evropsko komisijo, v vlogi posrednika med državama pa naj bi nastopil evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Dogovorila sta se, da bosta Češka in Avstrija kmalu vzpostavili rdeči telefon, ki bo omogočal hitro izmenjavo informacij v zvezi s češko jedrsko elektrarno Temelin.
Slovenski policisti na Kosovo
01. 11. 2000 00.00
Slovenija po strokovnjaku za razminiranje in civilnih sodnikih v mirovno misijo ZN na Kosovu zdaj pošilja tudi policiste. 15 slovenskih policistov, ki so se za nalogo usposabljali več kot mesec dni, bo 3. novembra krenilo na Kosovo, kjer bodo v enotah civilne policije UNMIK pomagali skrbeti za red in varnost. Po besedah vojaškega svetovalca slovenske misije pri ZN generala Janeza Slaparja gre za največjo skupino slovenskih policistov v katerikoli mirovni operaciji doslej, ki pa ne bo delovala kot enota, ampak bo vsak posameznik deloval v okviru svoje usposobljenosti po različnih krajih Kosova.
Srečanje Schüssla in Zemana
31. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je izrazil upanje, da se bo po pogovoru s češkim premierom Milošem Zemanom glede češke jedrske elektrarne Temelin končalo obdobje ledene dobe v odnosu med državama, ki traja že več mesecev. Schüssel je poudaril, da je avstrijsko stališče glede nuklearke Temelin že znano, ni pa hotel izdati podrobnosti pogajanj.
Cook na Dunaju
31. 10. 2000 00.00
Britanski zunanji minister Robin Cook je kot prvi vodja diplomacije kake države članice EU po septembrskem umiku diplomatskih sankcij štirinajsterice proti Avstriji včeraj obiskal Dunaj. Cook je ob tem izpostavil skupne evropske vrednote, kot so demokracija in človekove pravice. Na skupni novinarski konferenci z avstrijsko kolegico Benito Ferrero-Waldner je vodja britanske diplomacije dejal, da se zavzema za dialog s tistimi, ki te skupne vrednote zastopajo.
ZRJ ne priznava volitev na Kosovu
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je izjavil, da Zvezna Republika Jugoslavija ne bo priznala lokalnih volitev na Kosovu, ker naj bi bile monoetnične.
Kučan sprejel predsednika Malte
30. 10. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se je danes v Ljubljani sestal z malteškim kolegom Guidom De Marcom, ki se udeležuje Mediteranskega seminarja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Portorožu.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Nuklearko Temelin znova zagnali
29. 10. 2000 00.00
Jedrska elektrarna Temelin na jugu Češke je danes znova začela poskusno obratovati, potem ko so včeraj odpravili vzrok izpada glavne krožne črpalke v nuklearki.
Projekt internetnega ombudsmana
28. 10. 2000 00.00
Projekt internetnega ombudsmana, s katerim so v sosednji Avstriji začeli oktobra tega leta, se je izkazal kot dobra poteza, saj se je od pilotske faze v januarju pa do dejanskega začetka delovanja ukvarjal z več kot 700 vprašanji in 105 problemi elektronskega trgovanja. Kot so sporočili s sejma INFOS '00, Zveza potrošnikov Slovenije že sodeluje s sosedi in potrošniki bodo lahko v nekaj letih izbirali med resnimi in zanesljivimi ponudniki v internetni trgovini.
Velika volilna udeležba na Kosovu
28. 10. 2000 00.00
Prve ure na kosovskih voliščih, kjer danes potekajo lokalne volitve, so minile v znamenju administrativnih zapletov in velike volilne udeležbe. Do incidentov ne prihaja, je sporočila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki nadzoruje volitve. Do tehničnih težav na volitvah naj bi po navedbah OVSE prihajalo zaradi pomanjkanja volilnega materiala in osebja. Na številnih voliščih so sicer dolge vrste, v katerih čaka tudi do 300 ljudi. Največja volilna udeležba naj bi bila v etnično razdeljeni Kosovski Mitrovici, kjer so se albanski prebivalci podali na volišča z veliko mero navdušenja. Približno 900 tisoč volilnih upravičencev bo do 19. ure lahko izbiralo med 19 političnimi strankami, dvema koalicijama, tremi državljanskimi pobudami in 15 neodvisnimi kandidati, ki se bodo potegovali za 920 sedežev v lokalnih svetih v 30 kosovskih občinah. Volitve iz protesta proti nasilju bojkotirajo Srbi, ki danes predstavljajo le še pet odstotkov kosovskega prebivalstva. Po srbskih trditvah je od 46 tisoč srbskih volilnih upravičencev, kolikor jih je še ostalo v pokrajini, v volilne sezname vpisanih le tisoč. S tem so dali mednarodni javnosti vedeti, da problemi na Kosovu še niso rešeni. Srbske oblasti so namreč sporočile, da rezultatov volitev ne bodo priznale.
Z resolucijo sklenjen kongres o cestah
27. 10. 2000 00.00
Na Bledu se je danes s sprejemom sklepne resolucije sklenil 5. slovenski kongres o cestah in prometu. O pomenu tridnevnega kongresa govorita tudi podatka, da se ga je udeležilo približno 700 ljudi in da so v t.i. sedmih tematskih sklopih razpravljali o 95 vnaprej pripravljenih referatih.
V Temelinu zaradi okvare ustavili reaktor
27. 10. 2000 00.00
Nepravilnost v sistemu nadzora krožnih črpalk v primarnem krogu jedrske elektrarne Temelin je sinoči povzročila odpoved delovanja črpalk in ustavitev jedrskih reakcij v reaktorju, je danes sporočil tiskovni predstavnik te češke nuklearke Milan Nebesar. Odpoved črpalk ne predstavlja nobene grožnje za varnost jedrske elektrarne, reaktor so ustavili upravljavci, in ne avtomatski sistem, je poudaril Nebesar. Dejal je, da ameriška družba Westinghouse, ki elektrarni dobavlja sisteme za nadzor in varnost, že raziskuje vzroke za napako. Včeraj je bila temperatura vode v primarnem krogu 279 stopinj Celzija, je še dodal Nebesar.
V Portorožu prihodnji teden seminar OVSE
27. 10. 2000 00.00
V Portorožu bo prihodnji teden, 30. in 31. oktobra, potekal seminar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z naslovom Ukrepi za graditev zaupanja in varnosti: Izkušnje OVSE in njihova uporabnost za Sredozemlje. Seminar bo v ponedeljek odprl zunanji minister Lojze Peterle, udeležence pa bosta nagovorila tudi generalni sekretar OVSE Jan Kubiš in predsednik Parlamentarne skupščine OVSE Adrian Severin.
Kissinger okreva po infarktu
27. 10. 2000 00.00
Nekdanji ameriški državni sekretar in dobitnik Nobelove nagrade za mir Henry Kissinger je doživel lažji srčni napad in sedaj okreva v neki bolnišnici v New Yorku, je poročala ameriška televizijska postaja CNN.
Tajvanska vlada ustavila gradnjo jedrske elektrarne
27. 10. 2000 00.00
Tajvanska vlada je danes ustavila sporno gradnjo nove jedrske elektrarne. Novi tajvanski premier Chang Chun-Hsiung je kot vzrok za ustavitev gradnje navedel varnostne in okoljevarstvene razloge.
Nove žrtve na Bližnjem vzhodu
27. 10. 2000 00.00
Po dveh dneh navideznega zatišja na Bližnjem vzhodu je danes prišlo do ponovnih incidentov med Izraelsko vojsko in Palestinci. O streljanju poročajo iz Ramale, sodeč po poročanju palestinske zdravstvene službe sta bila ubita dva Palestinca, 35 je ranjenih. O manjših incidentih poročajo tudi iz Jeruzalema in Gaze.
Začetek predvolilnega molka na Kosovu
27. 10. 2000 00.00
Pred sobotnimi lokalnimi volitvami je danes na Kosovu začel veljati predvolilni
Gbagbo za vlado narodne enotnosti
26. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji razglasitvi uradnih izidov nedeljskih predsedniških volitev v Slonokoščeni obali, po katerih je kandidat opozicijske Ljudske fronte (FPI) Laurent Gbagbo prejel 59, 36 odstotkov glasov, vodja vojaške hunte Robert Guei pa 32,72 odstotkov glasov, je novi predsednik napovedal oblikovanje vlade narodne enotnosti. Gbagbo je dejal, da bo k sodelovanju v vladi pritegnil tudi privržence nekdanjega premiera Alassaneja Quattare, ki se je po napadih razjarjene množice po Gbagbojevih besedah zatekel v nemško veleposlaništvo. Quattara Gbagboja ne priznava za predsednika in zahteva predčasne volitve. Minister za varnost pa je sporočil, da bodo policijsko uro podaljšali do sobote in izredne razmere vzpostavili po vsej državi, povsod pa bodo namestili tudi okrepljene varnostne sile. Izredne razmere je v torek vzpostavil vojaški režim, po prvotnih napovedih pa naj bi veljale le do včeraj. Minister Asaud Akava je prebivalce še pozval, naj prenehajo z demonstracijami in vandalizmom ter naj se vrnejo na svoje domove. V spopadih, ki so včeraj izbruhnili med privrženci Ljudske fronte in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, je bilo v Abidjanu po najnovejših podatkih ubitih do 70 ljudi. Davi so bile razmere v Abidjanu mirne. Nekdanji premier Uattara zahteva ponovitev predsedniških volitev, saj naj bi bile nedeljske volitve nelegitimne. Dvom nad legitimnostjo volitev so sicer izrazile tudi druge države. Predsedujoči Organizaciji afriške enotnosti, predsednik Toga Gnassingbe Eyadema se je tako zavzel za vnovične volitve in napovedal sklic sveta organizacije, na katerem naj bi preučili razmere v Slonokoščeni obali. K ponovnem razpisu volitev je včeraj pozval tudi južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.
Pogovori o varnosti končani
26. 10. 2000 00.00
V Gazi so se danes po dveh urah končali pogovori med predstavniki izraelske vojske in palestinskih varnostnih organov, na katerih naj bi govorili predvsem o načinih, kako zmanjšati napetosti v regiji. O vsebini pogovorov še ni nič znanega. Izraelska vojska pa je sicer napovedala, da naj bi se še danes s palestinskimi kolegi ločeno sestala izraelska poveljnika Jom Tov Samia in Jicak Eitan. Iz Gaze medtem poročajo, da je bil v samomorilskem napadu ubit palestinski napadalec.
Končana preiskava nesreče v Acroniju
23. 10. 2000 00.00
Po skoraj petih mesecih so kriminalisti končali preiskavo hude delovne nesreče v jeseniškem Acroniju, ki je terjala življenja štirih delavcev. Za nesrečo so osumljeni štirje zaposleni, odgovorni za varnost pri delu. Proti njim je že vložena kazenska ovadba, grozi pa jim od enega do osem let zapora.
Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo
23. 10. 2000 00.00
Od 1. maja 1998, ko je začel veljati novi zakon o varnosti cestnega pometa, v Sloveniji vozniki med vožnjo ne smejo uporabljati dodatnih naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale voznikovo slušno in vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila. Voznik lahko med vožnjo uporablja mobilni telefon le ob pogoju uporabe vgrajenega sistema za prostoročno uporabo mobilnega telefona. Za kršitev prepovedi je predpisana denarna kazen v višini 10.000 tolarjev. Od danes pa do 29. oktobra bo slovenska policija po vsej državi izvajala poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, obenem pa tudi uporabo varnostnega pasu. Policisti omenjeni kršitvi ne bodo nadzirali le med poostrenimi nadzori, temveč tudi med rednim delom. V nadzorih bo policija uporabljala tako službena kot civilna vozila. Policisti, uniformirani ali v civilni obleki, bodo kršitve dokumentirali tudi z videonadzornimi sistemi, video kamerami in fotoaparati.