varnosti
Tragedija pod goro Kitzsteinhorn
11. 11. 2000 00.00
V požaru, ki je izbruhnil v predoru podzemne železnice na avstrijskem ledeniškem smučišču pod goro Kitzsteinhorn pri Kaprunu, je umrlo okrog 170 ljudi. Vlak, ki sprejme 180 ljudi, je bil v trenutku nesreče poln, iz gorečega vlaka pa se je rešilo le osem ljudi. Smučarji iz mariborskega smučarskega kluba Branik so k sreči zamudili usodno vožnjo. Na prizorišču nesreče so že ves dan reševalne ekipe, ki se skušajo prebiti v predor.
ZRJ postala članica OVSE
10. 11. 2000 00.00
ZRJ je danes tudi uradno postala 55. članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odločitev je soglasno sprejelo 54 članic na zasedanju stalnega sveta organizacije. Zastavo nekdanje SFRJ, ki je bila iz OVSE izključena leta 1992 zaradi vojne v BiH, bodo zamenjali z zastavo ZRJ, jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović pa bo govoril na zasedanju stalnega sveta.
Blokada Avstrije pri pogajanjih z EU
10. 11. 2000 00.00
Avstrija zaenkrat ne
Začetek francosko-nemškega vrha
10. 11. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schroeder je danes prispel na francosko-nemški vrh v Vittel na vzhodu Francije, kjer ga je z vojaškimi častmi sprejel francoski predsednik Jacques Chirac. Kasneje se jima bo pridružil še premier Lionel Jospin. Srečanje je namenjeno pripravam na decembrski vrh Evropske unije v Nici, na katerem naj bi petnajsterica sklenila institucionalno reformo EU. To je tudi prednostni cilj francoskega predsedovanja povezavi, ki se izteče konec leta.
Varnost naše nuklearke primerljiva z zahodno
10. 11. 2000 00.00
Združenje zahodnoevropskih uprav za jedrsko varnost WENRA je v letošnjem poročilu o jedrski varnosti v kandidatkah za članstvo v EU potrdilo, da je stopnja varnosti in varnostna praksa v jedrski elektrarni v Krškem primerljiva z varnostjo v podobnih, z Westinghousovo tehnologijo grajenih nuklearkah v zahodnoevropskih državah. Državi WENRA sicer priporoča, naj dokonča študijo o potresni varnosti in jo med drugim poziva, naj reši vprašanje la stništva nuklearke s Hrvaško, saj bi bil v nasprotnem primeru lahko ogrožen finančni položaj elektrarne, kar bi utegnilo vplivati na varnost.
Blokada mejnega prehoda
09. 11. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je sprožila pravo krizo v odnosih med Avstrijo in sosednjo Češko.
Robert Redford in Brad Pitt v Budimpešti
09. 11. 2000 00.00
Britanski filmski režiser Tony Scott bo prihodnji teden na Madžarskem začel s snemanjem novega filma Spy Game z Robertom Redfordom in Bradom Pittom v glavnih vlogah, so sporočili iz madžarskega filmskega sklada. Filmska zgodba je postavljena v zadnja leta hladne vojne. Ameriškega obveščevalca, ki ga igra Brad Pitt, ujamejo sovražniki, njegov nekdanji mentor in učitelj (Redford) pa ga iz štaba ameriške obveščevalne službe CIA poskuša rešiti. Priprave na snemanja potekajo že nekaj časa, stočlanska ekipa pa naj bi iz Londona prispela v nedeljo. Kdaj bosta prispela tudi Redford in Pitt ostaja zaradi varnosti pred oboževalci skrbno varovana skrivnost.
ZRJ zaprosila za članstvo v OVSE
06. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je danes uradno zaprosila za članstvo v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico v Beogradu dejala predsedujoča OVSE, avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner. Jugoslavija je bila iz omenjene organizacije izključena leta 1992. Ferrero-Waldnerjeva je še dejala, da bo stalni svet OVSE o vstopu ZRJ v organizacijo razpravljal v petek, obenem pa izrazila prepričanje, da so vse ovire v zvezi s članstvom ZRJ v OVSE odpravljene.
50 let konvencije o človekovih pravicah
02. 11. 2000 00.00
V Rimu bodo jutri slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Ob tej priložnosti bo v italijanski prestolnici dvodnevni ministrski sestanek, namenjen krepitvi zaščite človekovih pravic v Evropi. Prihod v Rim je napovedala večina notranjih oz. zunanjih ministrov 41 držav članic Sveta Evrope, podpisnic konvencije, med njimi bo tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, poleg njih pa še Kanada in Mehika. Na sestanku v Rimu naj bi države članice podpisale tudi Protokol št. 12 konvencije, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Evropska konvencija o človekovih pravicah, razglašena 4. novembra 1950, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953, je eden najpomembnejših dokumentov SE, ki določa in ščiti neodtujljive temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja misli, vesti in veroizpovedi ter pravica do mirnega zbiranja in združevanja.
Peterle v Budimpešti
31. 10. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na 46. letnem zasedanju skupščine Združenja Atlantskih svetov (ATA) danes v Budimpešti predstavil željo Slovenije po vključitvi v zvezo NATO ter vlogo Slovenije v zagotavljanju večje varnosti v regionalnem in širšem smislu, posebej na območju BiH in Kosova. Poudaril je tudi željo Slovenije po nadaljnjem sodelovanju pri oblikovanju skupne evropske varnostne in obrambne politike ter ob tem izpostavil pomen sodelovanja med Slovenijo, Italijo in Madžarsko, katerim se je v dosedanji trilaterali nedavno pridružila še Hrvaška. Sicer je Slovenija na tokratnem srečanju izrazila tudi pripravljenost, da bi gostila prihodnje, 47. letno zasedanje skupščine omenjenega združenja.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Predlog zakona o materialni dolžnosti
29. 10. 2000 00.00
Predlog zakona o materialni dolžnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo, 19. oktobra pa ga je sprejela vlada, naj bi v skladu z ustavnimi določbami celovito uredil materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči ter obenem zagotovil kar največje varstvo državljanov in drugih zavezancev za materialno dolžnost. Ustavno sodišče je namreč letošnjega marca odločilo, da mora zakonodajalec z zakonom in ne z izvršilnim predpisom urediti izvajanje materialne dolžnosti. Kot poudarjajo na obrambnem ministrstvu, predlog zakona, ki ne širi dolžnosti zavezancev, pač pa jih racionalizira, predstavlja nujno uskladitev z ustavo. Sicer pa je temeljni namen materialne dolžnosti, da se za obrambne potrebe, potrebe policije ter sil za zaščito, reševanje in pomoč zagotovijo potrebna materialna sredstva, zemljišče in objekti, ki jih v miru ni mogoče zagotoviti v zadostnem obsegu.
SPO grozi z bojkotom
28. 10. 2000 00.00
Predsednik Srbskega gibanja prenove (SPO) Vuk Drašković je povedal, da predstavniki njegove stranke ne bodo sodelovale pri delu prehodne srbske vlade, če do ponedeljka ne bodo razrešeni šef službe državne varnosti Srbije Rade Marković, predsednik vrhovnega sodišča Srbije Balša Govedarica in srbski državni tožilec Dragiša Krsmanović.
Z resolucijo sklenjen kongres o cestah
27. 10. 2000 00.00
Na Bledu se je danes s sprejemom sklepne resolucije sklenil 5. slovenski kongres o cestah in prometu. O pomenu tridnevnega kongresa govorita tudi podatka, da se ga je udeležilo približno 700 ljudi in da so v t.i. sedmih tematskih sklopih razpravljali o 95 vnaprej pripravljenih referatih.
V Portorožu prihodnji teden seminar OVSE
27. 10. 2000 00.00
V Portorožu bo prihodnji teden, 30. in 31. oktobra, potekal seminar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z naslovom Ukrepi za graditev zaupanja in varnosti: Izkušnje OVSE in njihova uporabnost za Sredozemlje. Seminar bo v ponedeljek odprl zunanji minister Lojze Peterle, udeležence pa bosta nagovorila tudi generalni sekretar OVSE Jan Kubiš in predsednik Parlamentarne skupščine OVSE Adrian Severin.
Pogovori o varnosti končani
26. 10. 2000 00.00
V Gazi so se danes po dveh urah končali pogovori med predstavniki izraelske vojske in palestinskih varnostnih organov, na katerih naj bi govorili predvsem o načinih, kako zmanjšati napetosti v regiji. O vsebini pogovorov še ni nič znanega. Izraelska vojska pa je sicer napovedala, da naj bi se še danes s palestinskimi kolegi ločeno sestala izraelska poveljnika Jom Tov Samia in Jicak Eitan. Iz Gaze medtem poročajo, da je bil v samomorilskem napadu ubit palestinski napadalec.
Nov pregled JE Temelin
25. 10. 2000 00.00
Češki zunanji minister Jan Kavan je po srečanju s predsednikom avstrijskega parlamenta Heinzem Fischerjem danes na Dunaju dejal, da je Češka pripravljena dovoliti nov pregled češke jedrske elektrarne Temelin. Kavan je ocenil, da je skrb Avstrijcev glede varnosti nuklearke legitimna, vendar je poudaril, da Češka ne bo odgovarjala na ultimate, pritiske ali blokade. Avstrija ostro nasprotuje začetku obratovanja elektrarne Temelin, ki leži 60 kilometrov severno od meje med državama.
Večja zaščita osebja ZN
24. 10. 2000 00.00
V poročilu o zaščiti osebja ZN na območjih spopadov je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan predlagal povečanje sredstev v ta namen za 30 milijonov dolarjev letno. Po Annanovem mnenju je sedanji sistem zagotavljanja varnosti zastarel za najmanj 20 let, saj svetovna organizacija svoje osebje pošilja v vse bolj nevarna območja odkritih spopadov znotraj držav, pri čemer je od 1. januarja leta 1992 do 18. septembra 2000 umrlo 198 civilnih pripadnikov ZN. Annan je kot nevzdržno označil trenutno stanje, ko za 70.000 članov ZN po 150 krajih sveta na sedežu ZN skrbi le devet profesionalcev.
Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo
23. 10. 2000 00.00
Od 1. maja 1998, ko je začel veljati novi zakon o varnosti cestnega pometa, v Sloveniji vozniki med vožnjo ne smejo uporabljati dodatnih naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale voznikovo slušno in vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila. Voznik lahko med vožnjo uporablja mobilni telefon le ob pogoju uporabe vgrajenega sistema za prostoročno uporabo mobilnega telefona. Za kršitev prepovedi je predpisana denarna kazen v višini 10.000 tolarjev. Od danes pa do 29. oktobra bo slovenska policija po vsej državi izvajala poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, obenem pa tudi uporabo varnostnega pasu. Policisti omenjeni kršitvi ne bodo nadzirali le med poostrenimi nadzori, temveč tudi med rednim delom. V nadzorih bo policija uporabljala tako službena kot civilna vozila. Policisti, uniformirani ali v civilni obleki, bodo kršitve dokumentirali tudi z videonadzornimi sistemi, video kamerami in fotoaparati.
Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo
22. 10. 2000 00.00
Od 1. maja 1998, ko je začel veljati novi zakon o varnosti cestnega pometa, v Sloveniji vozniki med vožnjo ne smejo uporabljati dodatnih naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale voznikovo slušno in vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila. Voznik lahko med vožnjo uporablja mobilni telefon le ob pogoju uporabe vgrajenega sistema za prostoročno uporabo mobilnega telefona. Za kršitev prepovedi je predpisana denarna kazen v višini 10.000 tolarjev. Med 23. in 29. oktobrom bo slovenska policija po vsej državi izvajala poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, obenem pa tudi uporabo varnostnega pasu. Policisti omenjeni kršitvi ne bodo nadzirali le med poostrenimi nadzori, temveč tudi med rednim delom. V nadzorih bo policija uporabljala tako službena kot civilna vozila. Policisti, uniformirani ali v civilni obleki, bodo kršitve dokumentirali tudi z videonadzornimi sistemi, video kamerami in fotoaparati.
Črna gora pripravljena prositi za priznanje
21. 10. 2000 00.00
Črnogorska vlada je pripravljena prositi za mednarodno priznanje ločene države, vendar bi obdržala zvezo s Srbijo, v današnji številki poroča črnogorski dnevnik Vijesti.
Izredno zasedanje parlamenta v ponedeljek
21. 10. 2000 00.00
Zaradi nesoglasij med Demokratično opozicijo Srbije (DOS) in socialistično stranko (SPS) nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića o sestavi prehodne srbske vlade, so napovedano izredno zasedanje srbskega parlamenta prestavili na ponedeljek, je sporočil predsednik srbske skupščine Zoran 195144umić.
Sporna vprašanja potrebno rešiti čimprej
19. 10. 2000 00.00
V posebni izjavi za 24ur je avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner včeraj poudarila, da Avstrija slovenskega vstopa v Evropsko unijo ne bo pogojevala, da pa bo kljub temu potrebno sporna vprašanja med državama rešiti čimprej, pri čemer je mislila na slovenski zakon o denacionalizaciji in vprašanje jedrske elektrarne Krško. Avstrijska ministrica je menila, da je o slovenskem zakonu o denacionalizaciji potrebno čimprej začeti dvostranske pogovore na strokovni ravni. Poudarila je, da se zato, ker je ta tema dvostranske narave, osebno zavzema za iskanje rešitve na dvostranski ravni, saj institut kolektivne krivde in dokazovanje lojalnosti v današnji evropski družbi nista sprejemljiva. Na vprašanje, ali se bo Dunaj, v primeru, da na pogovorih ne bi našli rešitve, obrnil na Bruselj, pa je dejala, da je vprašanje denacionalizacijskega zakona na nek način postavljeno v kontekst slovenskega približevanja EU, da pa ga je primerneje reševati na dvostranski ravni. Dunaj dvomi tudi o varnosti JE Krško, sicer pa se je avstrijska vlada v svojem programu zavzela za čimprejšnje zaprtje jedrske elektrarne. "Vprašanje JEK je potrebno rešiti," je dejala Ferrero-Waldnerjeva in dodala, da se bodo pogovori nadaljevali potem, ko bo skupina strokovnjakov EU za jedrsko varnost pripravila poročilo na podlagi seizmoloških raziskav na območju Krškega. Izrazila je pričakovanje, da bodo strokovnjaki poročilo pripravili do konca leta. Glede izidov nedavnih parlamentarnih volitev v Sloveniji pa je ministrica dejala le, da za Dunaj ni pomembno, katera vlada je na oblasti, saj je vsaka demokratično izvoljena vlada primeren sogovornik.
Nuklearke v kandidatkah za članstvo
18. 10. 2000 00.00
Skupina za atomska vprašanja Evropske unije bo do konca leta pripravila poročilo o jedrski varnosti v vseh kandidatkah za članstvo, nato pa bo unija na ravni ministrskega sveta sprejela ustrezne zaključke, v katerih bo, če bo potrebno, kandidatkam svetovala izboljšave. To je danes po pogovorih s češkim zunanjim ministrom Janom Kavanom, s katerim sta govorila o češko-avstrijskih nesoglasij glede nuklearke v Temelinu, povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Pri tem je zatrdil, da ne gre za postavljanje novih pogojev v širitvenem procesu. Poročilo skupine za atomska vprašanja bo odgovorilo, ali kandidatke za članstvo pri jedrski varnosti sledijo praksi članic EU, ministrski svet pa nato po Verheugnovih besedah sprejel "ustrezne zaključke". Kot je razložil komisar, bo skupina za atomska vprašanja poročilo pripravila na podlagi študij, ki jih o vseh jedrskih elektrarnah v prosilkah za članstvo, torej tudi o nuklearki v Krškem, izdeluje Združenje zahodnoevropskih uprav za jedrsko varnost WENRA, kar pomeni izvedence iz držav članic EU z aktivno jedrsko politiko.
Obisk generala Ralstona v Sloveniji
17. 10. 2000 00.00
Generala Ralstona so sprejeli predsednik države Milan Kučan, premier Andrej Bajuk, obrambni minister Janez Janša in načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpodpolkovnik Iztok Podbregar, kateremu je vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi dejal, da je zelo zadovoljen z napredkom v slovenskih oboroženih silah.
Novi poveljnik KFOR-ja
16. 10. 2000 00.00
Italijanski general Carlo Cabigiosu je danes v Prištini od španskega generala Juana Ortuna prevzel dolžnosti poveljnika mednarodnih sil na Kosovu KFOR. Kot je povedal, bodo mirovne sile KFOR ostale na Kosovu tudi po demokratičnih spremembah v ZRJ, njihova naloga pa ostaja nespremenjena - zagotavljanje miru in varnosti ter pomoč pri obnovi Kosova. Italijanski general je še povedal, da bi s skupnim prizadevanjem sil KFOR, UNMIK in narodi na Kosovu lahko izgradili večetnično, svobodno in demokratično Kosovo. Šestdesetletni general Cabigiosu bo na čelu sil KFOR šest mesecev. Poveljeval bo 40.000 vojakom iz 39 držav. Predaje dolžnosti na sedežu KFOR v Prištini se je udeležil tudi vrhovni poveljnik zveze NATO za Evropo, general Joseph W. Ralston.
Kitajci ostreje do Tajvana
16. 10. 2000 00.00
Kitajska je v danes objavljeni tako imenovani "beli knjigi", v kateri obravnava vprašanja globalne varnosti in nacionalno obrambno politiko precej poostrila stališče do tajvanskega vprašanja, saj je spet opozorila, da njena vojska na bo "ostala neprizadeta ob poskusih razdelitve države" ter da je "pripravljena uporabiti silo" za vnovično vzpostavitev suverenosti nad otokom. Gre za najbolj strogo opozorilo Pekinga glede vprašanja Tajvana, odkar je maja letos predsedniški položaj na otoku prevzel Chen Shui-bian. Peking v beli knjigi obtožuje tudi ZDA, ki naj bi Tajvanu še naprej prodajale najmodernejše orožje, otok pa naj bi nameravale tudi vključiti v nacionalni protiraketni ščit.
Cilji bližnjevzhodnega vrha
16. 10. 2000 00.00
Udeleženci vrhunskega srečanja o oživitvi mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, ki so se zbrali v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk ob Rdečem morju, so se sešli na dvostranskih srečanjih. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak se je srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, pogovarjal pa se je tudi z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vendar pa podrobnosti o srečanju niso znane. Ameriški predsednik Bill Clinton je po srečanju z Mubarakom predstavil tri cilje bližnjevzhodnega vrha. Dejal je, da je namen srečanja končati nasilje in obnovitev sodelovanja na področju varnosti, doseči sporazum o izvedbi objektivne in odkrite preiskave o izbruhu nasilja na palestinskih ozemljih ter oživitev mirovnega procesa. Medtem pa je na Zahodnem bregu in v Gazi danes več tisoč Palestincev protestiralo proti vrhu v Šarm el Šejku, obenem pa so izražali podporo palestinskemu voditelju Arafatu. V današnjih spopadih med protestniki in izraelskimi vojaki, ki so uporabili gumijaste naboje, so bili v bližini Hebrona ranjeni štirje Palestinci. V Gazi se je zbralo približno 3000 demonstrantov, proteste pa so pripravili še v treh mestih na Zahodnem bregu.
Microsoft odprl javni testni laboratorij
14. 10. 2000 00.00
Microsoft je minuli teden v Ausstinu v ameriški zvezni državi Texas odprl nov tehnološki center, ki bo spletnim trgovcem dovoljeval izdelovanje in testiranje različnih pripomočkov. V tehnološkem centru bo potekala tudi demonstracija prednosti ponudbe Microsofta pred konkurenčnimi izdelki in storitvami. S tem naj bi podjetje pospešilo razvoj v panogi in omogočilo hitrejše lansiranje proizvodov na trg.
Haider ponovil zahteve v zvezi s Temelinom in Krškim
13. 10. 2000 00.00
Temelin bo preizkušnja za Evropsko unijo, je ob današnjih protestih proti delovanju češke jedrske elektrarne na mejnem prehodu Wullowitz na avstrijsko-češki meji dejal koroški deželni glavar Jörg Haider. Haider je poudaril, da niti Češka niti Slovenija ne moreta vstopiti v EU, dokler ne rešita vprašanja jedrskih elektrarn tako, da bo to v interesu Avstrije. Haider je v Wullowitz prišel v spremstvu avstrijskega ministra za infrastrukturo Michaelom Schmidom, ki je poudaril pomembnost vprašanja jedrskih elektrarn na ravni EU. Temelin ni katerokoli vprašanje, temveč je pomembno vprašanje za članstvo Češke v EU, je še dejal Schmid. Haider je vlado na Dunaju pozval, naj tako dolgo vztraja pri vprašanju jedrske varnosti, da bo EU natančno določila ustrezne varnostne standarde za obratovanje jedrskih elektrarn.