varnostne obveščevalne službe

ZDA o novih varnostnih ukrepih

12. 03. 2002 00.00

Združene države Amerike imajo nov sistem opozarjanja pred nevarnostjo terorističnih napadov. Sistem opozarjanja sestavlja barvna lestvica od zelene do rdeče, ki bo Američanom zagotovila večjo varnost.

Okrepljeni izraelski napadi

21. 02. 2002 00.00

Palestinski predsednik Jaser Arafat je danes ponovil poziv Palestincem z dne 26. decembra, naj odložijo orožje. Izraelski helikopterji pa so nocoj ponovno napadli poslopje palestinskih varnostnih sil v Gazi in Rafahu na južnem obrobju območja Gaze.

Nove žrtve v Kašmirju

21. 01. 2002 00.00

V zvezni indijski pokrajini Jammu in Kašmir so neznani storilci ubili enajstčlansko muslimansko družino. V New Delhiju pa potekajo pogovori med Indijo in ZDA o boju proti terorizmu.

Obstreljevanje v Kašmiru

20. 01. 2002 00.00

Indijska in pakistanska vojska se ob razmejitveni črti v Kašmirju vnovič obstreljujeta s topništvom in pehotnim orožjem. Pakistanski predsednik Mušaraf pa trdi, da vojna med državam ni verjetna.

Bin Laden že mrtev?

19. 01. 2002 00.00

Pakistanski voditelj Pervez Mušaraf je izjavil, da je vse več dokazov, da je Osama bin Laden že mrtev. Po uničenju oporišč njegove teroristične mreže v Afganistanu, pa ZDA in Velika Britanija pripravljajo drugo fazo boja proti terorizmu.

Iskanje borcev Al Kaide

03. 01. 2002 00.00

Lokalne afganistanske enote so sprožile široko operacijo za izsleditev borcev Al Kaide v pokrajini Nangahar na vzhodu Afganistana. Na prostost pa so spustili 200 zajetih talibanov.

Izraelci aretirali Arafatove aktiviste

26. 12. 2001 00.00

Izraelske varnostne sile so vdrle v palestinsko vas Azun na Zahodnem bregu in zajele 17 ljudi, med njimi tudi pripadnike Arafatove organizacije Fatah. V spopadih pri mestu Dženin pa je bil ubit palestinski civilist.

Teroristični napadi tudi v Nemčiji?

15. 12. 2001 00.00

Nemške varnostne službe so v polni pripravljenosti, potem ko so jih ameriške obveščevalne službe opozorile na možnost terorističnih napadov v Nemčiji ob koncu tedna.

Obnovitev napadov na Gazo

07. 12. 2001 00.00

Izraelska letala F-16 so davi ponovno napadla organe palestinskih oblasti, tokrat glavni štab policije. Pri tem je bilo ranjenih najmanj 18 ljudi. Poslopje v Gazi je popolnoma uničeno.

Preiskava o delu varnostnih služb

18. 09. 2001 00.00

V ZDA se je pričela preiskava o tem, zakaj je varnostni in obveščevalni sistem v državi pred tednom dni tako usodno zatajil.

Ashcroft za poostritev kazni

17. 09. 2001 00.00

Ameriški pravosodni minister Ashcroft je pozval kongres k sprejemu zakona o povišanju zaporne kazni za tiste, ki sodelujejo s teroristi ali jim nudijo zatočišče. Medtem pa reševalci nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih napada na WTC.

ZDA še vedno v šoku

12. 09. 2001 00.00

Na jugu Manhattna, kjer sta do nedavnega stala slovita "dvojčka" WTC-ja, poteka reševalna akcija iskanja morebitnih preživelih, v kateri sodeluje Nacionalna garda in več sto prostovoljcev. FBI naj bi medtem že aretiral nekaj oseb, osumljenih za vpletenost v napadih.

Skrita vojna Andreja Lovšina

27. 06. 2001 00.00

Andrej Lovšin, nekdanji direktor varnostnih organov ministrstva za obrambo (VOMO), predhodnika sedanje obveščevalno varnostne službe (OVS), je na novinarski konferenci ob izidu svoje knjige Skrita vojna: spopad varnostno-obveščevalnih služb povedal, da je knjiga zahvala vsem, ki so z obveščevalnimi podatki v letih 1990 in 1991 pomagali ustvariti realno sliko o JLA in na ta način slovenskemu vodstvu pomagali do sprejetja pravih odločitev. Knjiga govori o varnostno-obveščevalnem delu v okviru takratnega republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, o postavitvi samostojnega slovenskega sistema varnostno-obveščevalne službe in te dogodke umešča v širši politični okvir. Knjiga ne daje odgovorov, kdo je bil v spopadu obveščevalnih služb uspešnejši, te si bo moral bralec poiskati sam, je še povedal Lovšin.

Obe strani podprli Tenetov predlog

12. 06. 2001 00.00

Palestinci so danes sporočili, da podpirajo načrt direktorja ameriške obveščevalne agencije CIA Georga Teneta o ukrepih za krepitev prekinitve ognja z Izraelom, obenem pa so zavrnili dopolnila, ki jih je k predlogu priložila izraelska stran. Izraelske zadržke vsebuje izjava, ki so jo po ponedeljkovem srečanju v Jeruzalemu sprejeli izraelski in palestinski strokovnjaki za varnostna vprašanja, udeležil pa se ga je tudi Tenet. Palestinski predstavniki bodo Tenetu svoja stališča predali med današnjim sestankom obeh strani v Jeruzalemu. Palestinci pa hkrati zavračajo izraelsko pobudo o oblikovanju tamponskega območja med Izraelom in palestinskimi ozemlji, zahtevajo pa tudi takojšen umik blokad na Zahodnem bregu in v Gazi ter odpravo drugih "kolektivnih kaznovalnih ukrepov".

Izraelski helikopterji nad Gazo

06. 04. 2001 00.00

Danes zjutraj so izraelski helikopterji napadli štiri cilje v Gazi, pri tem je bilo vsaj pet ljudi ranjenih. Cilja sta bila tudi zgradbi palestinska policije in palestinske vojaške obveščevalne službe. Po besedah predstavnika izraelske vojske so bili napadi povračilo za prejšnje minometne napade na izraelska naselja. Včeraj naj bi Palestinci iz Gaze izstrelili tri mine na kontrolno točko Erez, ena teh min pa je padla na izraelski teritorij, vendar ni bilo ranjenih. V kraju Rafah blizu egiptovske meje pa je sinoči prišlo do spopada med izraelskimi silami in Palestinci, vendar naj ne bi bilo žrtev.

Izraelci postavili zapore

07. 01. 2001 00.00

Palestinske varnostne oblasti so opozorile, da ne morejo zaustaviti nasilja, dokler Izrael ne odstrani cestnih zapor na Zahodnem bregu in v Gazi. S tem se ameriški poskus za ustavitev tri mesece trajajočih spopadov spet zapleta. Izraelska vojska je namreč ponoči na Zahodnem bregu nekaj kilometrov od t.i. zelene črte prestavila pet cestnih zapor. Zelena črta ločuje Izrael od Zahodnega brega in Gaze, ki sta pod palestinsko samoupravo. Po izraelskih navedbah so zapore prestavili bolj globoko na palestinska ozemlja "izključno iz varnostnih razlogov, da bi izraelskim vojakom omogočili boljši nadzor in izraelskim naseljencem, ki živijo na tem območju, zagotovili večjo varnost".

Ali za bombnim napadom stojijo Čečeni?

09. 08. 2000 00.00

Po včerajšnjem bombnem napadu v središču Moskve, ki je zahteval sedem življenj, 96 ljudi pa je bilo ranjenih, rusko vodstvo ne izključuje možnosti, da sledi vodijo v Čečenijo. V okviru preiskave o eksploziji je policija danes aretirala dva moška, Čečena in Dagestanca, je povedal namestnik direktorja ruske obveščevalne službe FSB. Osumljenca je policija že zaslišala. Čečenski uporniki so na svoji spletni strani objavili, da niso odgovorni za omenjeni napad, bombni napad in vse nasilne politične metode pa sta ostro obsodila tudi papež Janez Pavel II. in generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer.

Okrepljen nadzor v Moskvi

05. 07. 2000 14.08

Ruska policija je okrepila varnostne ukrepe v Moskvi zaradi nedeljskih samomorilskih napadov čečenskih upornikov v Čečeniji, v katerih je umrlo 33 ruskih vojakov, 84 pa jih je bilo ranjenih. V skladu s temi ukrepi bodo morali policisti na glavnih cestnih vpadnicah v rusko prestolnico, letališčih in železniških postajah delati tudi po 12 ur na dan, odpovedati pa se bodo morali tudi počitnicam.

Predlog zakona o tajnih podatkih

15. 06. 2000 16.29

Odbor DZ za notranjo politiko in pravosodje je ob aktualnih dogodkih zaradi nedavne objave zaupnih dokumentov vojaške varnostne obveščevalne službe v enem od slovenskih dnevnikov po naključju prav na današnji seji razpravljal in v prvi obravnavi podprl zakon o tajnih podatkih. Ta naj bi v prihodnje po besedah državnega sekretarja v notranjem ministrstvu Slavka Debelaka določil temeljna načela, skupne osnove in standarde enotnega sistema določanja, varovanja in dostopa do tajnih podatkov za vse državne organe. Zakon, s katerim se v Sloveniji prvič ureja občutljivo področje varovanja in obravnavanja zaupnih podatkov, naj bi tudi po mnenju poslancev pripomogel k dvigu ''varnostne'' kulture.

Sporna selitev tajnih dokumentov

10. 04. 2000 20.20

Obrambno ministrstvo se je končno odzvalo na našo zgodbo o selitvi tajnih arhivov obveščevalno-varnostne službe iz izpostav v ljubljansko centralo. Na ministrstvu zavračajo sume, da ima selitev tajnih dokumentov politično ozadje, toda njihovi argumenti niso posebej prepričljivi.

Zaupni arhiv varnostne službe

06. 04. 2000 21.30

Kot kaže, se je tik pred zaključkom mandata sedanjega obrambnega ministra Franci Demšarja začela prava revolucija v skladiščenju zaupnih arhivov obveščevalno varnostne službe. Tistih arhivov, ki bi lahko bili še posebej dragoceni v predvolilnem času.

Preiskava afere Zavrč se nadaljuje

21. 12. 1999 21.33

V parlamentu se je danes za zaprtimi vrati sestala preiskovalna komisija, ki preiskuje afero Zavrč, v kateri so Hrvati zaplenili slovenski vohunski kombi. Zaslišala je bivšega obrambnega ministra Tita Turnška in sedanjega direktorja obveščevalno varnostne službe Bojana Vavtarja. Po besedah predsednika komisije Mirka Zamernika je Turnšek potrdil sume preiskovalne komisije, da je afera potekala drugače, kot je zapisano v uradnem poročilu, obstajala pa naj bi tudi možnost, da je bil kombi prodan.

Preiskava o orožju iz Ložnice

04. 11. 1999 20.57

Parlamentarna komisija, ki preiskuje prodajo orožja iz skladišča Ložnica poleti 1991, je danes zaslišala zadnje štiri priče: brigadirja Ladislava Lipiča, nekdanjega poveljnika Morisa Toneta Krkoviča, bivšega šefa VOM-a Andreja Lovšina in nekoč glavnega logistika na obrambnem ministrstvu Ludvika Zvonarja. Priče trdijo, da v Ložnici nikoli niso bile oziroma ne vedo nič o kakršnihkoli izplačilih.

Nadaljevanje afere Vič - Holmec

14. 10. 1999 21.05

Pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje ozadje afere Vič-Holmec, je danes pričal direktor obveščevalno-varnostne agencije Drago Ferš. Odgovarjal je na vprašanja o podatkih, ki jih je zbrala Sova o domnevah, da naj bi afero Vič-Holmec sprožile tuje obveščevalne službe. Njegovo pričanje je bilo za zaprtimi vrati.

41 ranjenih v bombnem napadu

01. 09. 1999 13.55

Rusija je poostrila varnostni nadzor in sprožila preiskavo včerajšnjega bombnega napada, ki je ranila 41 ljudi, med njimi tudi nekaj otrok, v moskovskam nakupovalnem središču blizu Kremlja. Po poročilih moskovske ambulantne službe, je 24 od 41 ranjenih še vedno v bolnišnici. Smrtnih žrtev zaenkrat še ni.

Z uredbo do kakovostnejše OVS?

11. 08. 1999 13.27

Z uredbo o obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo (OVS MORS), ki bo začela veljati 21. avgusta, se podrobneje ureja delovanje in organizacija omenjene službe, ki v skladu z zakonom opravlja strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge na obrambnem področju, katerih namen in cilj je obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna podpora skupnih obrambnih in drugih, zlasti vojaških dejavnosti za odvračanje in preprečevanje napada na državo, obrambo neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države. Z uveljavitvijo uredbe preneha veljati odlok o varnostnem organu ministrstva za obrambo in vojaški policiji iz leta 1992.

Kritike na OVS

27. 07. 1999 20.31

Obveščevalno varnostna služba obrambnega ministrstva je znova na zatožni klopi. Tokrat jo kritizira parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih služb, ki je končala obravnavo takoimenovane sarajevske vohunske afere. Sklepi komisije so jasni: vojaški obveščevalci so pred dvema letoma, ko so v Sarajevu sledili civilnim osebam, delovali protizakonito.

Hackerji prevzeli nadzor nad britanskih vojaških satelitom

01. 03. 1999 07.40

Računalniški hackerji so prevzeli nadzor nad nekim britanskih vojaškim komunikacijskim satelitom in da bi satelit pustili na miru, od britanskih oblasti zahtevajo veliko vsoto denarja, piše britanski časnik The Sunday Business, ki se sklicuje na vire blizu britanske varnostne službe. Hackerjem je že pred dvema tednoma uspelo spremeniti smer kroženja enemu od štirih satelitov, ki jih uporablja britanska vojska. V zameno, da se to ne bi več zgodilo, zdaj zahtevajo veliko vsoto denarja, vendar številke niso znane. ''Gre za scenarij iz nočne more,'' je za časnik izjavil neki predstavnik obveščevalne službe. Vojaški strategi predvidevajo, da bi morebitni napadalec na Veliko Britanijo najprej napadel njene komunikacijske sisteme. Britanska policija omenjene zadeve ni želela pojasniti, sporočila je le, da je preiskava v ''zelo občutljivi fazi''. Britansko obrambno ministrstvo pa se je vzdržalo vsakršnega komentarja.

Predsednik Clinton se je pridružil izraelskim in palestinskim pogajalcem

22. 10. 1998 16.33

Ameriški predsednik Bill Clinton se je danes dopoldne po krajevnem času znova pridružil izraelskim in palestinskim pogajalcem v Wye Plantationu v upanju, da bosta strani le dosegli sporazum o nadaljevanju mirovnega procesa.

Ugrabitev letala na moskovskem letališču

09. 08. 1998 12.17

Na moskovskem letališču Domodedovo je neznanec ugrabil letalo vrste tupoljev Tu-154 s 97 potniki. Po prvih podatkih ugrabitelj zahteva 100.000 ameriških dolarjev odkupnine in dovoljenje za vzlet, v nasprotnem primeru pa grozi, da bo letalo pognal v zrak. Na pogajanja z ugrabiteljem je prispel predstavnik ruske obveščevalne službe FSB, na letališču pa so se zbrale varnostne sile.