varnostne zahteve
Concorde kmalu spet na nebu
05. 09. 2001 00.00
Luksuzna letala Concorde po vrsti varnostnih pregledov lahko ponovno letijo. Air France je napovedal, da bodo svoje Concorde poslali v nebo šele novembra.
Solana o mirovnem načrtu
09. 06. 2001 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v Skopju, kjer bo makedonske politične voditelje skušal prepričati, naj podprejo mirovni načrt predsednika Trajkovskega. Načrt predvideva modernizacijo makedonskih varnostnih sil, ukrepe za razorožitev upornikov in pospešitev političnih reform, s katerimi bi se približali zahtevam Albancev. Solana se je na letališču srečal z veleposlaniki evropskih držav v Makedoniji, nato pa se je sestal s Trajkovskim.
Uslužbenci ZN za večjo varnost
31. 05. 2001 00.00
Skupina uslužbencev Združenih narodov je v sredo obiskala Varnostni svet ZN in njegove člane zaprosila, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi osebju svetovne organizacije zagotovili več varnosti pri opravljanju njihovega dela po svetu. Zaposleni si želijo, da ZN v polnem obsegu financira večje varnostne ukrepe, pa tudi, da bi bile države, v katerih se nahajajo delavci ZN, pravno odgovorne za njihovo varnost. V primeru, da varnostnih zagotovil ne bo, pa uslužbenci ZN predlagajo, da v takih državah operacij ZN ne bi izvajali. Od leta 1992 je bilo med opravljanjem dela ubitih 200 civilnih uslužbencev ZN.
Računalniki niso v nevarnosti
25. 04. 2001 00.00
Ob vse večjem številu vdorov v računalniška omrežja, o katerih poročajo, je za svet sodobne informacijske tehnologije zelo pomembna informacija, ki prihaja iz družbe Check Point Software Technologies Ltd., enega največjih proizvajalcev varnostne programske opreme oz. požarnih zidov. Check Point je namreč razkril glavne spremembe v svoji varnosti opremi VPN-1/FireWall-1. Omogočili so povečanje zmogljivosti za več kot desetkrat in s tem zadovoljili vse večje potrebe na področju razvoja varnosti v podjetniških omrežjih visokih hitrosti. Rešitve Check Pointa zaenkrat presegajo zahteve po zmogljivosti večkratnih paralelnih povezav T-3.
Palestinci in Izraelci brez dogovora
09. 01. 2001 00.00
Na pogajanjih v Kairu izraelski in palestinski predstavniki niso dosegli dogovora o sodelovanju v boju proti terorizmu. Palestinski varnostni krogi so danes zanikali izjave izraelskega zunanjega ministra Šloma Ben Amija, ki je dejal, da so se po ameriškem posredovanju s Palestinci v Kairu uspeli dogovoriti o vnovičnem medsebojnem sodelovanju na področju varnosti.
Reševalci nadaljujejo z delom
14. 11. 2000 00.00
Reševalci so tudi danes ponoči v predoru pod Kitzsteinhornom pri Kaprunu, v katerem je v soboto zgorel vlak s smučarji, nadaljevali reševanje trupel. Včeraj so iz predora potegnili najmanj 66 trupel. Ta naj bi dopoldne prepeljali na inštitut za sodno medicino v Salzburgu, kjer bodo določili njihovo identiteto.
Haider ponovil zahteve v zvezi s Temelinom in Krškim
13. 10. 2000 00.00
Temelin bo preizkušnja za Evropsko unijo, je ob današnjih protestih proti delovanju češke jedrske elektrarne na mejnem prehodu Wullowitz na avstrijsko-češki meji dejal koroški deželni glavar Jörg Haider. Haider je poudaril, da niti Češka niti Slovenija ne moreta vstopiti v EU, dokler ne rešita vprašanja jedrskih elektrarn tako, da bo to v interesu Avstrije. Haider je v Wullowitz prišel v spremstvu avstrijskega ministra za infrastrukturo Michaelom Schmidom, ki je poudaril pomembnost vprašanja jedrskih elektrarn na ravni EU. Temelin ni katerokoli vprašanje, temveč je pomembno vprašanje za članstvo Češke v EU, je še dejal Schmid. Haider je vlado na Dunaju pozval, naj tako dolgo vztraja pri vprašanju jedrske varnosti, da bo EU natančno določila ustrezne varnostne standarde za obratovanje jedrskih elektrarn.
Baskovski nacionalisti na proteste v Francijo
12. 10. 2000 00.00
Več sto privržencev baskovskih nacionalistov iz Španije je danes prečkalo mejo s Francijo, da bi se pridružilo napovedanim protestom ob neformalnem vrhu Evropske unije, ki bo jutri in v soboto potekal v mestu Biarritz. Baskovski nacionalisti želijo s protesti izraziti svoje zahteve po priznanju baskovskega naroda, zahtevajo pa tudi, da se jim prizna pravica do odločanja o prihodnosti Baskije. Francosko predsedstvo je poostrilo varnostne ukrepe v Biarritzu, ki leži v baskovskem predelu Francije, zaradi vrste atentatov v Španiji, pripisanih baskovski organizaciji ETA, in nedavnega vala aretacij pripadnikov te baskovske organizacije v Franciji.
Scala bo svoja vrata odprla 12. septembra
01. 09. 2000 00.00
Slovita milanska operna hiša Scala bo novo sezono začela 12. septembra z uprizoritvijo Puccinijeve La Boheme, ki jo je režiral sam Franco Zeffirelli. V prenovljeni operi pa ni več na voljo 160 sedežev na zadnji galeriji, kjer se je pogosto odločalo o uspehu posameznih opernih uprizoritev. Takšno odločitev je sprejelo ministrstvo za kulturon iz varnostnih razlogov. Na voljo so tako trenutno le oštevilčeni sedeži, kljub temu pa komisija, pristojna za varnostna vprašanja, išče rešitev, s katero bi omogočili, da bi bila zadnja galerija vsaj delno odprta za javnost. Scala ima težave z varnostjo že od leta 1984, vse varnostne zahteve pa naj bi v poslopju izpolnili šele do konca leta 2003. Operno hišo naj bi zato vnovič zaprli od januarja 2002 do decembra 2003.
Nesrečo Kurska povzročila malomarnost
28. 08. 2000 00.00
Po nesreči ruske jedrske podmornice Kursk najvišje rusko vojaško državno tožilstvo preiskuje tudi možnost uboja zaradi malomarnosti v prometu, je danes sporočila ruska tiskovna agencija Interfax. Po tretjem odstavku 263. člena ruskega kazenskega zakonika namreč obstaja sum kršenja varnostnih pravil v železniškem, zračnem in ladijskem prometu, ki zaradi malomarnosti povzročijo smrt dveh ali več oseb. Kot so danes povedali strokovnjaki, ki so ustvarili jedrske reaktorje na Kursku, so bili vsi iz tretje generacije reaktorjev, ki ne zahtevajo, da bi jih posadka posebej vzdrževala. Gre za najsodobnejše reaktorje, podmornica pa je bila opremljena tudi s posebnim varnostnim sistemom. Strokovnjaki so prepričani, da so bile tako zagotovljene vse varnostne zahteve, ki zagotavljajo, da bo stopnja sevanja po nesreči ostala v dovoljenih mejah. Strokovnjaki so tudi poudarili, da so izmerili stopnjo sevanja na kraju nesreče in potrdili, da je stopnja normalna.
Pohod irskih protestantov
12. 08. 2000 00.00
Današnje parade ob 300. obletnici zmage na katoličani se je udeležilo več tisoč severnoirskih protestantov, pripadnikov reda Vajencev. Zaradi grožnje o podtaknjeni bombi pa so morali policisti zapreti glavno železniško progo v Londonderryju
Putina izvolili za novega ruskega premiera
16. 08. 1999 20.59
Poslanci ruske dume so v prvem krogu glasovanja izvolili Vladimirja Putina za novega ruskega premiera. Za dosedanjega prvega podpredsednika vlade in nedanjega šefa varnostne službe jih je glasovalo 233, proti pa 84. 46-letni Putin je že peti ruski premier v zadnjem letu in pol.
GIA grozi Belgiji z maščevanjem
28. 06. 1999 18.42
Skrajna oborožena alžirska islamska organizacija GIA je v nedeljo v arabskem časniku Al Hajat objavila grozilno pismo, v katerem je napovedala krvavo maščevanje proti Belgiji, če oblasti v Bruslju v 20 dneh iz zapora ne bodo izpustile njenih pripadnikov. Tako danes že ves dan zasedajo različne pristojne belgijske vladne službe, ki preučujejo resnost grožnje in načrtujejo potrebne varnostne ukrepe.
OMO potrdil državni program prevzema pravnega reda EU
08. 04. 1999 18.38
Parlamentarni odbor za mednarodne odnose (OMO) je na današnji seji potrdil državni program za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002 na področju skupne zunanje in varnostne politike. Ob tem je odbor pozval vlado, naj v parlamentarno proceduro čimprej vloži predlog zakona o zunanjih zadevah.
Slovenija EU kot zadnja od kandidatk podaja zahtevane dodatne informacije v pogajanjih
09. 11. 1998 08.47
Slovenija bo v ponedeljek kot zadnja od šesterice kandidatk za članstvo v EU, s katerimi povezava v torek, 10. novembra, začenja vsebinska pogajanja, Bruslju posredovala dodatne informacije, ki jih je svet unije zahteval za tri od sedmih področij, za katera se pogajanja začenjajo: za telekomunikacije, industrijsko politiko in audiovizualno politiko. Kot predzadnja je odgovore minuli petek oddala Češka, v prvi polovici tedna pa so to storili Poljska, Madžarska, Estonija in Ciper. Do torka prispele odgovore štirih kandidatk so delovna telesa sveta EU že upoštevala in ustrezno prilagodila predloge skupnih pogajalskih izhodišč petnajsterice. To bi lahko teoretično pomenilo, da bi na pogajanjih v torek s temi državami začasno zaprla še kakšno dodatno področje.
Prihodnji teden začetek vsebinskih pogajanj o vstopu Slovenije v EU
08. 11. 1998 10.43
Evropska unija bo prihodnji teden začela vsebinska pogajanja z naprednejšimi kandidatkami za članstvo v EU. Pogajanja bo odprla 10. novembra, ko se bo na ravni zunanjih ministrov s skupino šestih kandidatk, v kateri je Slovenija, sestala na ločenih medvladnih konferencah. Slovenijo bo predstavljal glavni pogajalec, vodja diplomacije Boris Frlec.
Nasprotujoči si strani na Kosovu se pripravljata na nove boje
24. 10. 1998 12.42
Srbske varnostne sile in etnični albanski uporniki se v nekaterih predelih Kosova pripravljajo na morebitno obnovitev spopadov. Zahodni opazovalci tudi niso opazili sprememb na položajih in v številu Srbske vojaške policije ali Jugoslovanskih zveznih vojaških sil. Dva visoka generala zveze NATO sta se včeraj mudila v Beogradu in ponovno zahtevala takojšen popoln umik srbskih vojaških sil, ponovno pa sta zagrozila z letalskimi napadi ob nespoštovanju zahteve. Uradni predstavnik zahodnih opazovalcev je povedal, da ozračje ostaja napeto, in da obe strani skušata okrepiti svoje položaje na številnih ozemljih, vključujoč Mališevo.
Predsednik Clinton se je pridružil izraelskim in palestinskim pogajalcem
22. 10. 1998 16.33
Ameriški predsednik Bill Clinton se je danes dopoldne po krajevnem času znova pridružil izraelskim in palestinskim pogajalcem v Wye Plantationu v upanju, da bosta strani le dosegli sporazum o nadaljevanju mirovnega procesa.
Izrael zavrača pobude ZDA o umiku z Zahodnega brega
23. 03. 1998 13.05
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj že vnaprej zavrnil kakršnokoli ameriško pobudo v zvezi z umikom izraelske vojske s 13 odstotkov ozemlja Zahodnega brega.