varnostno sodelovanje
Hatami v Grčiji
13. 03. 2002 00.00
Iranski predsednik Mohamed Hatami se je v okviru tridnevnega uradnega obiska Grčiji sestal s predsednikom države Konstantinosom Stefanopulosom in premierom Kostasom Simitisom. Pogovarjali so se o Bližnjem vzhodu in odnosih Irana z EU.
Hatami na obisku Dunaju
11. 03. 2002 00.00
Iranski predsednik Hatami je prispel na tridnevni obisk na Dunaj, kjer se je srečal s kolegom Thomasom Klestilom. Pogovarjala sta se predvsem o razmerah na kriznih področjih. Hatami je prepričan, da bo mir na Bližnjem vzhodu dosežen šele, ko bo Palestincem vrnjena država.
Izraelski povračilni napad
03. 03. 2002 00.00
V odgovor na palestinske napade, v katerih je v zadnjih 24-ih urah umrlo 21 ljudi, so izraelska vojaška letala F-16 davi napadla policijsko postajo, le nekaj sto metrov od sedeža palestinskega predsednika Afarata v Ramali na Zahodnem bregu.
Američani tudi v Gruziji
27. 02. 2002 00.00
ZDA nameravajo v Gruzijo poslati elitne enote ameriške vojske, ki naj bi pomagale uriti gruzijske sile za boj proti terorizmu. Pentagon je medtem v Gruzijo že poslal 10 bojnih helikopterjev.
Arafat za nadaljevanje pogajanj
26. 02. 2002 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je po srečanju s Javierjem Solano zavzel za nadaljevanje mirovnih pogajanj z Izraelom. Kljub nedavnim novim napadom je sprejel Solanov predlog za nadaljevanje pogajanj.
Spet žrtve na palestinski strani
13. 02. 2002 00.00
Izraelska vojska je ponoči s tanki vdrla v tri palestinska mesta v Gazi. V napadih so bili ubiti štirje palestinski policisti in en civilist. Na območje pa sta pripotovala britanski in nemški zunanji minister.
Skopje za daljšo Natovo misijo
08. 02. 2002 00.00
Skopje je danes uradno zaprosilo za trimesečno podaljšanje misije zveze Nato v Makedoniji, ki naj bi pomenilo dodatno jamstvo za zaščito miru in stabilnosti v državi. Zunanji ministri EU, ki so se srečali v španskem Caceresu, so že izrazili pozitivno mnenje.
Ustanovljen urad za varovanje tajnih podatkov
26. 01. 2002 00.00
V veljavo je stopil sklep o ustanovitvi urada za varovanje tajnih podatkov, ki ga je na podlagi zakona o tajnih podatkih ustanovila vlada. Urad bo sodeloval z ustreznimi organi EU in zveze NATO in koordiniral delovanje državnih organov, pristojnih za varnostno preverjanje.
Kakšni bodo stroški vstopa v Nato?
15. 01. 2002 00.00
Slovenija naj bi bila novembra letos končno povabljena v zvezo Nato, vendar nihče natačno ne ve, kakšna bo cena slovenskega članstva. Izračuni vlade so le približni, podobno kot definicije, kaj sploh sodi v stroške za vstop v Nato.
EU zahteva ustavitev intifade
10. 12. 2001 00.00
Zunanji ministri EU so med zasedanjem v Bruslju od palestinskih oblasti zahtevali uničenje Hamasa in Džihada ter prekinitev oborožene svete vojne intifade. Od Izraela zahtevajo umik vojske s palestinskih ozemelj in zaustavitev zunajsodnih pobojev Palestincev.
Kučan sprejel admirala Herteleerja
06. 12. 2001 00.00
Predsednik Milan Kučan se je z načelnikom generalštaba belgijskih oboroženih sil admiralom Willyjem Herteleerjem, ki se mudi na obisku v Sloveniji, pogovarjal o možnostih Slovenije za članstvo v Nato.
O vojaškem sodelovanju med Slovenijo in VB
21. 11. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold je danes prispel na enodnevni obisk v London, kjer sta z britanskim kolegom Geoffreyem Hoonom razpravljala o sodelovanju med državama na obrambnem in vojaškem področju.
Na Kosovu znani prvi delni rezultati
19. 11. 2001 00.00
Po prvih delnih rezultatih volitev na Kosovu vodi Demokratična zveza Kosova Ibrahima Rugove s 46,3 odstotki glasov. Rugova je že razglasil zmago in mednarodno skupnost pozval, naj čim prej prizna neodvisno Kosovo.
Makedonska policija na sporna območja
16. 10. 2001 00.00
V načrtu za vračanje makedonskih varnostnih sil na območja, ki so bila med spopadi pod nadzorom albanskih upornikov, so predvidene skupne patrulje makedonske policije z opazovalci EU in vojaki zveze Nato.
Solana o volitvah na Kosovu
05. 10. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v Prištini kosovske Srbe in Albance pozval, naj se udeležijo bližajočih se parlamentarnih volitev.
EU za sodelovanje z ZDA
20. 09. 2001 00.00
Notranji in pravosodni ministri EU so predlagali, da EU skupaj z ZDA oceni teroristične grožnje v svetu in identificira teroristične organizacije.
Rusija v povračilnih ukrepih ne bo sodelovala
20. 09. 2001 00.00
Pakistan se zaradi podpore ZDA izpostavlja vse hujšim notranjim nemirom, Rusija pa je sodelovanje pri morebitnih oboroženih akcijah zavrnila.
Referendum v Makedoniji vprašljiv
19. 09. 2001 00.00
Nato bo ne glede na politična nesoglasja v makedonskem političnem prostoru nadaljeval z zbiranjem orožja v okviru operacije Nujna žetev. Nova Stranka pa je vložila predlog za referendum o ustavnih spremembah, ki bi Albancem prinesle več pravic.
Nova misija v Makedoniji?
11. 09. 2001 00.00
Makedonske oblasti poudarjajo, da nasprotujejo podaljšanju mandata zveze Nato, vendar pa so pripravljene sprejeti mednarodne sile pod okriljem Združenih narodov.
ZDA za navzočnost v Makedoniji
11. 09. 2001 00.00
ZDA menijo, da bi morala EU tudi po zaključku Nujne žetve nadaljevati z navzočnostjo v Makedoniji. S Kosova pa prihajajo vesti o smrti dveh policistov mednarodnih sli UNMIK in enega civilista.
Srečanje zunanjih ministrov EU
08. 09. 2001 00.00
Zunanji ministri Evropske unije so prvi dan dvodnevnega neformalnega srečanja v Genvalu blizu Bruslja razpravljali o razmerah na Bližnjem vzhodu in načinu priprave institucionalne reforme Unije po širitvi.
Georgievski vztraja pri začetku postopka
05. 09. 2001 00.00
Makedonski premier Georgievski je poslance sobranja pozval, naj glasujejo za začetek postopka spreminjanja ustave, sicer utegne državo doleteti tihi bojkot mednarodne skupnosti.
V Makedoniji dosegli premirje
25. 06. 2001 00.00
Zunanji ministri EU, ki zasedajo v Luxembourgu, so Skopje pozvali, naj vztraja pri premirju z albanskimi uporniki in poišče politično rešitev konflikta. Zasedanja se udeležuje tudi makedonska zunanja ministrica Mitreva, ki visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Javier Solana pa bo poročal o posredovanjih za začetek dialoga med albanskio in makedonsko stranjo. Poleg tega bodo zunanji ministri EU imenovali stalnega predstavnika EU v Skopju. Mesto predstavnika za Makedonijo bo najverjetneje prevzel nekdanji francoski obrambni minister Francois Leotard.
Grizold na srečanju v Bratislavi
22. 06. 2001 00.00
Obrambni minister Anton Grizold se je danes v Bratislavi udeležil srečanja s kolegi iz držav udeleženk pobude za sodelovanje srednjeevropskih držav v podporo miru (CENCOOP). Ministrska šesterica, poleg Grizolda in slovaškega gostitelja so udeleženci pobude še obrambni ministri Avstrije, Madžarske, Romunije in Švice, je danes podpisala resolucijo o nadaljnjem razvoju pobude CENCOOP. Ta opredeljuje prihodnje možnosti skupnih oblik sodelovanja v podporo miru in regionalnega sodelovanja, zlasti na področju humanitarnih operacij, vojaških opazovalcev, izmenjave informacij in vojaške policije, so sporočili z MORS.
Solana spet v Skopju
21. 06. 2001 00.00
V Skopje je danes dopotoval visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se bo skušal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in predstavniki štirih največjih strank dogovoriti za nadaljevanje dialoga o rešitvi krize v državi. "Veliko je še treba storiti," je ob prihodu v Makedonijo dejal Solana. Brez iskrenega političnega dialoga bo težko razrešiti sedanjo krizo, zato je naš cilj pomagati pri razvoju političnega dialoga, je še dejal predstavnik EU.
ZRJ želi članstvo v Partnerstvu za mir in EU
30. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je v Budimpešti zatrdil, da Zvezna republika Jugoslavija želi čimprej postati članica Partnerstva za mir in Evropske unije. Ministra so kot gosta medse povabili vodje diplomacij Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC), ki združuje članice zveze NATO in njihove partnerske države, med njimi Slovenijo. Svilanović, ki je v uvodnem nagovoru poudaril, da so oblasti v Beogradu zavezane krepitvi demokracije in vladavine prava, se bo drevi v Beogradu udeležil vladnih posvetov o predlogu zakona o sodelovanju ZRJ s haaškim sodiščem.
Novi smrtni žrtvi eksplozij v Gazi
30. 04. 2001 00.00
V Gazi sta odjeknili dve eksploziji, ki sta zahtevali dve smrtni žrtvi, tri osebe pa so bile ranjeni. Prva eksplozija je odjeknila pod izraelskim avtomobilom, ki naj bi palestinske delavce peljal na delo v judovsko naselje Rafah Jam, v njej pa je življenje izgubil en Palestinec. Kasneje je v eksploziji bombe, ki je bila podtaknjena v avtomobilu, v Gazi življenje izgubil mlad Palestinec, neka ženska in otrok pa sta bila v napadu ranjena. Palestinske varnostne sile so odgovornost za napad pripisale Izraelcem.
Kandidatke o skupnih prizadevanjih
23. 04. 2001 00.00
Na Brdu pri Kranju danes poteka srečanje devetih kandidatk za članstvo v zvezi NATO ali takoimenovane Vilniuške skupine, udeležujejo pa se ga tudi predstavniki treh držav, ki so v zavezništvo vstopile v zadnjem krogu širitve. Kot opazovalka na srečanju sodeluje tudi Hrvaška. Udeležence srečanja je uvodoma pozdravil zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je poudaril je, da Vilnuška skupina igra pomembno vlogo v procesu širitve zveze NATO, s tovrstnimi srečanji pa želijo države kandidatke združiti svoja prizadevanja in opozoriti nase. Rupel je prav tako poudaril stališče Slovenije, da bi morala zveza NATO pri vsaki državi kandidatki posebej preučiti, ali ustreza kriterijem, in jo v zavezništvo sprejeti glede na njene zasluge.
Ameriška podpora Makedoniji
12. 04. 2001 00.00
V Skopju poteka sestanek zunanjih ministrov držav jugovzhodne Evrope. Udeleženci razpravljajo o dogodkih na Balkanu po aretaciji Miloševića in o razmerah v Makedoniji. Na srečanju sodelujeta tudi ameriški državni sekretar Collin Powell ter visoki predstavnik Evropske Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Slovenski zunanji minister Rupel se bo v okviru sestanka srečal tudi z jugoslovanskim kolegom Goranom Svilanovićem.
Morija na slovenskih cestah
07. 04. 2001 00.00
Osrednji smoter nacionalnega programa varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji, ki ga je vlada vložila v prvo parlamentarno branje, je opredeliti ključne nosilce in časovne roke za izvedbo konkretnih nalog in aktivnosti v naslednjem štiriletnem obdobju, s katerimi se bo zmanjšalo število prometnih nesreč in njihovih posledic. V letu 2005 število mrtvih na slovenskih cestah ne sme biti večje od 210, je glavni cilj tega programa, ki med drugim predvideva medresorsko sodelovanje več pristojnih ministrstev ter oblikovanje krovne nacionalne organizacije za varnost cestnega prometa.