varnostno

Kučan čestital Koštunici
09. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes čestital Vojislavu Koštunici ob prevzemu dolžnosti predsednika ZR Jugoslavije. V čestitki je poudaril prepričanje, da bo predsednik Koštunica ob tako odločni podpori državljanov, ki so mu jo izkazali na volitvah in po njih, uspešno vodil državo po poti, ki je skupna vsem članicam evropske demokratične skupnosti narodov in držav, so sporočili z urada predsednika republike.

Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.

EU bo ukinila sankcije proti ZRJ
06. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je potrdil pripravljenost Evropske Unije da ukine gospodarske sankcije proti Zvezni republiki Jugoslaviji. O začetku postopnega ukinjanja sankcij bodo zunanji ministri petnajsterice odločali v ponedeljek v Luksemburgu.

Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po

Solana ne dvomi v zmago Koštunice
22. 09. 2000 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v pogovoru za današnjo izdajo španskega časopisa El Pais dejal, da niti najmanj ne dvomi, da bo na nedeljskih zveznih predsedniških volitvah v ZRJ zmagal kandidat demokratične opozicije Vojislav Koštunica. Stališče EU do tega vprašanja je po Solanovem mnenju jasno: le demokratične spremembe v Srbiji bodo izboljšale politične in gospodarske odnose med ZRJ in EU in ZRJ postavile v boljšo luč.

Bajuk danes na sedežu EU in NATO
19. 09. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes na delovnem obisku v Bruslju, kjer bo obiskal sedeža Evropske unije in

Bajuk na srečanju z Robertsonom
19. 09. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk je po srečanju z generalnim sekretarjem zveze NATO Georgeom Robertsonom potrdil zavezanost Slovenije prizadevanjem za pridobitev članstva v zavezništvu in zagotovil, da priprave v državi intenzivno potekajo.

Aretiran vodija baskovskih teroristov
16. 09. 2000 00.00
Francoska policija je sinoči na jugu države aretirala Ignacija Garcio Arreguija, voditelja baskovske teroristične organizacije ETA. Arreguija so popoldne prepeljali v Pariz, kjer ga bodo zaslišali. V obsežni akciji je policija aretirala 24 voditeljev baskovske teroristične organizacije. Med njimi se je po naključju znašel tudi njihov glavni vodja 44-letni Arregui.

Preprečen atentat na španskega kralja?
16. 09. 2000 00.00
Baskovska policija je med varnostno preiskavo v bližini muzeja v mestu Hernani na severu pokrajine Baskije odkrila osem metalcev granat. Strokovnjaki so odstranili strelivo, nameščeno le 600 metrov od muzeja, še preden je španski kralj Carlos s soprogo Sofio slovesno odprl muzej na prostem z deli baskovskega kiparja Chillida Hernanija.

Baltske države kmalu v EU
31. 08. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana, ki se je udeležil srečanja zunanjih ministrov nordijskih in baltskih držav v danskem Middelfartu, je dejal, da bi se baltske države lahko že kmalu vključile v EU in zvezo NATO, ter izrazil prepričanje, da se bosta oba procesa širitve kmalu končala. Tudi danski zunanji minister Niels Helveg Petersen je menil, da se baltske države zelo hitro približujejo vstopu v EU in da so naredile velik napredek pri izpolnjevanju kriterijev polnopravno članstvo. Po njegovih besedah je bila odločitev na vrhu EU lani decembra v Helsinkih za pogajanja z vsemi desetimi vzhodnoevropskimi državami zelo modra. Petersen je poudaril, da je pomembno, da se Estonija, Litva in Latvija istočasno pogajajo za vstop. Zunanja ministra Estonije in Latvije ter pomočnik litvanskega zunanjega ministra so izrazili zadovoljstvo s potekom in hitrostjo pogajanj z EU. Zunanji ministri nordijskih in baltskih držav so se strinjali, da mora EU do konca leta dokončati reformo evropskih institucij. Danski zunanji minister meni, da je to uresničljiv cilj.

Bajuk kmalu na sedežu EU in zveze Nato
30. 08. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk bo 19. septembra na delovnem obisku na sedežih Evropske unije in zveze NATO v Bruslju, so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade.

TV stolp se ne bo zrušil
29. 08. 2000 00.00
Ruski minister za izredne razmere Sergej Šojgu je danes sporočil, da so se odločili umakniti varnostno ograjo okoli televizijskega stolpa Ostankino v Moskvi, saj ni nevarnosti, da bi se stolp zrušil. Varnostno ograjo so postavili v nedeljo iz strahu, da bi se ta najvišji stolp v Evropi po požaru lahko zrušil. Uradna komisija je na podlagi izvedenskega mnenja danes prav tako ocenila, da je stolp stabilen in se zavzela za njegovo popravilo. Vodja komisije, pristojne za nadzor varnosti poslopja, Anvar Šamuzfarov je dodal, da je poškodovanih 25 odstotkov od 149 kablov, ki podpirajo poslopje. Predsednik Putin pa je danes na pogovoru z ministrom za informiranje zahteval, da se televizijski stolp obnovi v enem tednu. Prebivalci Moskve medtem spremljanje televizijskega programa nadomeščajo z branjem časopisov, drugi pa sveže informacije prebirajo na internetu.

Janša prejel grozilno pismo
25. 08. 2000 00.00
Obrambni minister Janez Janša je včeraj prejel grozilno pismo, v katerem mu tako imenovano ljudsko sodišče pri Organizaciji odpora napoveduje, da mu bodo v mesecu dni odvzeli življenje. Enako pismo je romalo tudi v državni zbor. Policija je zadevo začela preiskovati. Izvedeli pa smo, da med našimi politiki takšna pisma niso redkost.

Odprto pismo Viki Potočnik
18. 08. 2000 00.00
Civilna pobuda za ohranitev Robbovega vodnjaka in ombudsman Zelenih Slovenije pogrešata "uradno, javno in osebno odzivnost" ljubljanske županje Viktorije Potočnik na predloge "za ustavitev načrtovane premestitve vodnjaka, javno razgrnitev projekta in strokovno preveritev izhodišč." Arhitekti Janko Rožič in Ira Zorko v imenu CP ter Miha Jazbinšek v imenu zelenih v odprtem pismu županjo obveščajo, da so do 12. avgusta za te predloge zbrali 2528 podpisov podpore, kar jih obvezuje, da ji vročijo uradno peticijo. Ne pri mestnih službah ne pri županji pa niso izvedeli, kako peticijo uradno vročiti. Pisci odprtega pisma od županje med drugim zahtevajo, da odredi odstranitev "nezakonito postavljene" gradbiščne ograje, ki skriva vodnjak, in da je mesto dolžno "zavarovati umetnino ter vzpostaviti varnostno službo spomenika". Če v bližini spomenika v prihodnje ne bo stalne redarske službe, dodajata civilna pobuda in zeleni ombudsman v odprtem pismu, bodo "sami vzpostavili civilno varnostno 'stražo'."

Pogorevc odprl prenovljen policijski oddelek
16. 08. 2000 00.00
Generalni direktor policije Marko Pogorevc je v Gornjih Petrovcih odprl prenovljen policijski oddelek in ob tej priložnosti izjavil, da prekmurski policisti očitno zelo dobro sodelujejo s svojo skupnostjo, kar dokazuje tudi dejstvo, da je otvoritev omenjenega objekta potekala v okviru občinskega praznika. To po njegovih besedah tudi dokazuje, da boljši delovni pogoji prekmurskih policistov pomenijo materialno pridobitev za celotno skupnost.

Bo španski kralj bližnjevzhodni posrednik
13. 08. 2000 00.00
Izrael je španskega kralja Juana Carlosa zaprosil za posredovanje v bližnjevzhodnem konfliktu. Španski kralj bi

Zakon o tajnih podatkih skozi prvo obravnavo
27. 07. 2000 18.06
Državni zbor je brez razprave skozi prvo obravnavo pospremil predlog zakona o tajnih podatkih, ki bo določil temeljna načela, skupne osnove in standarde enotnega sistema določanja, varovanja in dostopa do tajnih podatkov z delovnega področja državnih organov.

Severna Koreja sprejeta v Regionalni forum
27. 07. 2000 15.19
Severna Koreja je danes uradno postala 23. članica Regionalnega foruma Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN). Po mnenju opazovalcev je vstop Severne Koreje v Regionalni forum ASEAN prvi korak k zmanjšanju napetosti na Korejskem polotoku in integraciji Severne Koreje v regijo.

Izid v Camp Davidu ni neuspeh
26. 07. 2000 15.45
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je danes zavrnil opredeljevanje izidov bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Camp Davidu kot neuspeh. Nasprotno, strani sta se namreč prvič podrobno lotili vprašanj, ki zadevajo temelje pravičnega in globalnega miru med Izraelci in Palestinci, je v tiskovnem sporočilu menil Solana.

Sprejeli Pakt proti nasilju
25. 07. 2000 13.00
Vodilni predstavniki kosovskih Srbov in Albancev so sinoči ob koncu tridnevnih intenzivnih pogovorov v mestu Airlie v ameriški zvezni državi Virginija sprejeli Pakt proti nasilju, so sporočili včeraj iz ameriškega State Departmenta in ameriške zasebne organizacije Inštitut za mir, ki je pokroviteljica pogovorov. Med udeleženci sta bila tudi vodilna predstavnika kosovskih Albancev Hashim Thaqi in Ibrahim Rugova ter patriarh srbske pravoslavne cerkve na Kosovu, vladika Artemije. Namen pogovorov je bil pripraviti sprti strani na Kosovu, da si skupaj prizadevata oblikovati multietnično družbo v pokrajini. Sogovorniki so v omenjenem paktu zagotovili, da bodo spoštovali izide bližnjih občinskih volitev na Kosovu, da bodo sodelovali pri identifikaciji zločincev in da bodo prebivalce spodbudili k predaji orožja, ki ga še zadržujejo. Zavzeli so se tudi, da se bodo zoperstavili vplivu predsednika ZRJ Slobodana Miloševića na Kosovu ter da bodo razpustili vsakršno nezakonito varnostno in vladno strukturo.

ASEAN za večjo vlogo v svetu
24. 07. 2000 14.08
Zunanji ministri Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) so danes začeli zasedanje v Bangkoku. Gostiteljica Tajska je 10 držav članic organizacije ob začetku pozvala, naj ASEAN odigra pomembnejšo vlogo v svetovni politiki.

Drag nastop Tine Turner v Kölnu
20. 07. 2000 10.32
Za nastop Tine Turner na stadionu Müngersdorf v Kölnu konec julija bo mesto odštel veliko vsoto denarja. Po nasvetu gradbenih nadzornikov morajo na stadionu namreč zgraditi varnostno opremo, za kar bo Köln odštel več kot pol milijona nemških mark. Pri tem je nastop Turnerjeve zadnja večja prireditev pred načrtovano preureditvijo omenjenega stadiona.

Umrl je Dušan Povh
19. 07. 2000 13.56
V 80-tem letu starosti je preminil filmski režiser, scenarist, montažer in soustanovitelj Viba filma Dušan Povh. Zrežiral in večinoma po lastnih scenarijih je posnel več kot dva ducata kratkih, dokumentarnih, igranih, reklamnih, lutkovnih in športnih filmov, kot direktor filma in montažer pa je sodeloval še pri celi vrsti celovečernih in kratkih filmov. Njegove filme so videli na festivalih v Oberhausnu, Beogradu, Moskvi, Leipzigu, Cortini D'Ampezzo, Portorožu. Na 7. festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma leta 1960 v Beogradu je prejel prvo nagrado za režijo filma Trije spomeniki, leta 1976 pa na 23. izdaji tega festivala prvo nagrado za režijo filma Kamnik in njegova industrija. Za TV-nadaljevanko z zgodbami o akcijah Varnostno-obveščevalne službe (VOS) v okupirani Ljubljani je leta 1973 prejel nagrado Prešernovega sklada. Predvsem športni filmi so mu leta 1986 prinesli Bloudkovo nagrado. Leta 1995 so na 4. slovenskem filmskem maratonu v Portorožu Dušanu Povhu izročili nagrado Metod Badjura za življenjsko delo.

LDS zahteva zamenjavo Dobrajčeve
18. 07. 2000 18.18
Poslanski klub LDS je 'zaradi pomembnosti primera', kot so zapisali v sporočilu za javnost, zahtevo za zamenjavo predsednice komisije za nadzor nad delom varnostno-obveščevalnih služb neodvisne poslanke Polonce Dobrajc naslovil na predsednika državnega zbora, na komisijo DZ za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in na slovensko javnost.

Solana ne bo šel v Manilo
12. 07. 2000 19.21
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana v nasprotju s prvotnimi napovedmi jutri ne bo odpotoval na pogajanja na Filipine, kjer naj bi spremljal nemškega in francoskega zunanjega ministra Joschko Fischerja in Huberta Vedrina, je danes ob robu ministrskega srečanja G-8 v Mijazakiju sporočilo nemško zunanje ministrstvo.

Kitajska delegacija v Bruslju
11. 07. 2000 07.28
Kitajski premier Zhu Rongji in zunanji minister Tang Jiaxuan sta včeraj s številčno delegacijo prispela na štiridnevni obisk v Bruselj, med katerim se bosta srečala z visokimi predstavniki Evropske unije in Belgije. Zhu se je srečal z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano, s katerim sta govorila predvsem o vprašanju spoštovanja človekovih pravic. Zunanji minister Tang pa se je srečal z evropskim komisarjem za zunanje odnose Chrisom Pattenom, kateremu je napovedal, da bo Kitajska še letos ratificirala več pogodb ZN o človekovih pravicah. Zhu se bo jutri srečal s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem.

Ivanov o načelih ruske zunanje politike
10. 07. 2000 19.29
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Moskvi predstavil načela ruske zunanje politike in ob tem osrednji pomen pripisal odnosom Rusije z EU in zvezo NATO. Hkrati je ponovil kritiko Moskve v zvezi s širitvijo zveze NATO na Vzhod in varnostno koncepcijo zveze, ki dopušča vojaške operacije tudi brez mandata Varnostnega sveta ZN. Poudaril je, da morajo biti po ruskih načelih ZN središče uravnavanja mednarodnih odnosov v 21. stoletju. Ivanov je še povedal, da bo Rusija izpolnjevala svoje mednarodne obveznosti in da je pripravljena za nadaljnje jedrsko razoroževanje na osnovi dvostranskih sporazumov z ZDA. V skladu z načeli, ki jih je predstavil Ivanov, bo Rusija okrepila tudi odnose s Kitajsko, Indijo, Japonsko in Iranom ter prispevala k razrešitvi korejskega vprašanja. Cilj Rusije je sistem mednarodnih odnosov, v katerem bi se zrcalili različni interesi v svetu, je poudaril Ivanov in izjavil, da bo gospodarsko oslabljena Rusija z realistično, pragmatično in uravnoteženo zunanjo politiko potrdila položaj velesile. Ob tem je poudaril, da bo država, če bo potrebno, branila svoje nacionalne interese, in dodal, da Rusija noče niti ''nacionalnega egoizma'', ''niti izolacije'', ''niti napetosti''. Osrednja ideja ruske zunanjepolitične usmeritve, ki jo je nedavno odobril ruski predsednik Vladimir Putin, je ''zdravi pragmatizem''.

Sova izdala predstavitveno brošuro
08. 07. 2000 17.42
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) je ob letošnjem dnevu državnosti izdala informativno brošuro, s katero želijo strokovni in širši javnosti predstaviti in osvetliti delovanje agencije od prvih demokratičnih volitev do sprejema zakona o Sovi. V brošuri so poleg uvodnih misli nekdanjega notranjega ministra Igorja Bavčarja in nekdanjih predstojnikov Varnostno-informativne službe in njene naslednice Sove predstavljeni zakon o Sovi, oblike nadzora nad njenim delom, vloga in pomen agencije pri oblikovanju in uresničevanju slovenske zunanje in varnostne politike ter načini, s katerimi se agencija bori proti ogrožanju nacionalnih in varnostnih interesov. Kmalu bodo v agenciji pripravili tudi svojo spletno stran, ki bo na voljo na njihovih <a href=http://www.gov.si/sova target=_new>internet straneh</a>.

Začetek prvega vrha EU - Indija
28. 06. 2000 16.48
Evropska unija in Indija sta danes v Lizboni začeli prvo vrhunsko srečanje, namenjeno povečanju dinamike v dvostranskih političnih in trgovinskih odnosih. Indijski premier Atal Behari Vajpayee se je tako na čelu indijske delegacije sestal s predsedujočim EU, portugalskim premierom Anotniom Guterresom, ter s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem.

Solana o Miloševiću
27. 06. 2000 10.29
Visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko EU Javier Solana je včeraj v Rimu, kjer se je srečal z italijanskim predsednikom Carlom Azegliom Ciampijem, premierom Giulianom Amatom in zunanjim ministrom Lambertom Dinijem, dejal, da je jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević še vedno ''kriminalec'' in da je edina možna rešitev, da mu sodijo pred mednarodnim sodiščem.