več ranjenih
Nova žrtev dvomesečnih spopadov
26. 11. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu je tudi ta konec tedna minil v znamenju hudih spopadov. Izraelska vojska je silovito obstreljevala območje Gaze, več deset Palestincev je huje ranjenih, eden pa je umrl. Izrael je napadel tudi oporišča arabskih skrajnežev v južnem Libanonu, kjer je bil ubit izraelski vojak. Na obeh straneh so v množičnih shodih pokopali zadnje žrtve nasilja. V zdaj že dva meseca trajajočih spopadih je umrlo že 270 ljudi, večinoma Palestincev.
V požaru umrlo 47 ljudi
26. 11. 2000 00.00
V požaru v tovarni oblačil v Bangladešu je danes umrlo najmanj 47 delavcev, več kot 200 pa je bilo ranjenih. Po poročanju medijev so gasilci iz tovarne v bližini glavnega mesta Daka do sedaj našli 44 trupel. Priče so povedale, da je med žrtvami tudi veliko žensk in deset otrok, ki so bili zaposleni v tovarni, policija pa je sporočila, da je do požara najverjetneje prišlo zaradi kratkega stika.
Srbska policija postavila ultimat
24. 11. 2000 00.00
Srbska policija je dala mednarodnim mirovnim silam na Kosovu KFOR na voljo 72 ur za ustavitev napadov albanskih upornikov na jugu Srbije. Po koncu ultimata, se bodo na ozemlje vrnile srbske sile. Če po 72 urah ne bo konkretnih rezultatov, bo policija od jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice in zveze NATO zahtevala ponovno preučitev vojaško-tehničnega sporazuma, v katerem je zapisano, da srbska policija v kilometrskem varnostnem območju vzdolž administrativne meje med Srbijo in Kosovom ne sme uporabljati orožja s kalibrom, večjim od 12 milimetrov.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Arafat prosi Putina za posredovanje
22. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je ruskega predsednika Vladimirja Putina danes zaprosil za posredovanje v krizi na Bližnjem vzhodu. Kot je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, je Arafat Putina v pismu prosil, naj doseže konec izraelske agresije proti palestinskemu ljudstvu.
Egipt odpoklical veleposlanika
21. 11. 2000 00.00
Spopadi med Palestinci in izraelsko vojsko se nevarno stopnjujejo. V streljanju na Zahodnem bregu in Gazi je bilo ubitih šest Palestincev, več deset je ranjenih. V izraelsko vojašnico v bližini judovske naselbine Kisufim so Palestinci metali bombe in ročne granate, pri čemer je bil ranjen en izraelski vojak. V kraju Guš Katif na jugu Gaze pa so neznanci streljali na izraelskega voznika in ga hudo ranili v glavo.
Nov izbruh nasilja
20. 11. 2000 00.00
Izraelska vlada se je sestala na izredni seji, na kateri so ocenili položaj po jutranji eksploziji bombe v Gazi, v kateri sta bila ubita dva izraelska civilista, deset pa je bilo ranjenih, med njimi več huje. Izraelski premier Ehud Barak je že izrazil globoko pretresenost zaradi napada na šolski avtobus. Palestinske avtonomne oblasti pod vodstvom Jaserja Arafata so že zanikale vpletenost v bombni napad in obenem obsodile incident in napovedale preiskavo o tem dogodku.
Parlamentarne volitve v Egiptu
14. 11. 2000 00.00
V Egiptu je potekal zadnji krog tretjega dela parlamentarnih volitev, na katerih naj bi večino glasov prejela stranka egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Volivci v osmih administrativnih enotah izbirajo še zadnjih 125 članov parlamenta.
Eksplozija v San Sebastianu
11. 11. 2000 00.00
V eksploziji granat pred sedežem civilne garde v baskovskem mestu San Sebastian je bilo danes lažje ranjenih najmanj devet policistov in dva mimoidoča. Policija je sporočila, da so neznanci okoli 9. ure po lokalnem času odvrgli nekaj ročnih granat pred postajo, nato pa zbežali. Zatem je nekaj policistov priteklo na kraj dogodka, takrat pa je več skritih granat v bližini eksplodiralo.
Izraelci napadli voditelje Fataha
09. 11. 2000 00.00
Predstavniki političnega gibanja Fatah palestinskega predsednika Jaserja Arafata so včeraj obtožili Izrael, da je na Zahodnem bregu namerno napadel skupino voditeljev Fataha, zato so
Protesti srbskih zapornikov
08. 11. 2000 00.00
Protesti srbskih zapornikov so se kljub obljubam vlade o izboljšanju življenjskih pogojev in skrajšanju kazni, razširili še na dva zapora. Zapornikom v Sremski Mitrovici, Požarevcu in Nišu so se s protesti pridružili še v zaporu Padinska Skela v bližini Beograda in prevzgojnem domu za mladoletnike v Valjevu.
Prometna nesreča v Nigeriji
06. 11. 2000 00.00
V soboto se je na jugu Nigerije zgodila huda prometna nesreča, v kateri je življenje izgubilo približno 200 ljudi, več oseb pa je huje ranjenih. Do nesreče je prišlo, ko je tovornjak –
Bombni napad terjal dve žrtvi
02. 11. 2000 00.00
Silovita eksplozija, ki je danes odjeknila v bližini tržnice Mahane
Spopadi na območju Gaze
31. 10. 2000 00.00
Na območju Gaze so se v več krajih spopadli pripadniki izraelske vojske in Palestinci. Več sto Palestincev je izraelske vojake obmetavalo s kamenjem, ti pa so odgovorili s streljanjem z gumijastimi naboji in solzivcem. V spopadih je umrl en Palestinec, 14 pa je ranjenih.
Neurje v Veliki Britaniji in Nemčiji
30. 10. 2000 00.00
Velik del južne Velike Britanije so že v noči na nedeljo zajele močne padavine z vetrom, sinoči pa je neurje zahtevalo prvo žrtev, več ljudi pa je bilo ranjenih. Neurje je ohromilo cestni in železniški promet, pa tudi promet trajektov. Po poročanju policije naj bi davi na trajektih pred Dovrom obtičalo 6000 potnikov, ki se niso mogli izkrcati zaradi močnih sunkov vetra. Po navedbah vremenoslovcev naj bi šlo za najhujše neurje v Veliki Britaniji letos.
Trije mrtvi v eksploziji v Madridu
30. 10. 2000 00.00
V eksploziji avtomobila bombe v središču Madrida so umrle tri osebe, med njimi sodnik vrhovnega sodišča, več deset ljudi pa je ranjenih. Španske oblasti so za napad že obdolžile baskovsko separatistično organizacijo Eta.
Neurje v VB zahtevalo že pet žrtev
30. 10. 2000 00.00
Orkansko neurje in poplave so po zadnjih podatkih v južni Angliji in Walesu zahtevale že najmanj pet življenj, več ljudi pa je ranjenih. Po poročanju policije naj bi bili med žrtvami predvsem vozniki, žrtev neurja pa je bil tudi potnik na trajektu za Irsko, ki ga je odplaknilo čez krov. Številna gospodinjstva so ostala brez elektrike, mnogi pa so morali zaradi poplav tudi zapustiti svoje domove.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
V eksploziji bombe najmanj trije mrtvi
30. 10. 2000 00.00
V eksploziji avtomobila bombe so davi v Madridu umrle najmanj tri osebe, več pa je bilo ranjenih, je poročal španski radio. Ob eksploziji je zagorelo več avtomobilov, parkiranih v bližini, močno pa sta poškodovani tudi dve nadstropji bližnjega stanovanjskega bloka. Po pričevanju očividcev je bomba eksplodirala v trenutku, ko je mimo peljal avtobus.
Nadaljevanje spopadov
29. 10. 2000 00.00
Včeraj je bilo na štirih mestih spopadov na Zahodnem bregu in v Gazi ubitih še pet Palestincev. Dva sta bila ustreljena v Nablusu, eden pa v Jeninu, prav tako na Zahodnem bregu. Število mrtvih se je od začetka palestinske vstaje 28. septembra povzpelo na 149. Palestinski deček je bil ubit v nasilju v mestu Rafah v Gazi, en Palestinec in več kot dvanajst ranjenih pa je bilo v spopadih v naselju Karni, tudi v Gazi.
30.000 demonstrantov proti desničarjem
28. 10. 2000 00.00
Na shodih proti desničarskemu nasilju se je danes v Duesseldorfu in Kasslu zbralo več kot 30.000 demonstrantov. Povod za proteste so bili pohodi neonacistov v obeh mestih. Proti koncu demonstracij je prišlo do posamičnih izgredov med levičarji in desničarji, v katerih je bilo več ljudi ranjenih, kakih trideset pa so jih aretirali.
Na Bližnjem vzhodu spet vroče
28. 10. 2000 00.00
V južnem Jeruzalemu so ponoči izbruhnili pehotni spopadi v katerih je bilo več ljudi ranjenih. U četrti Efrat so razjarjeni Palestinci poizkušali požgati židovsko sinagogo vendar jim je vojska to preprečila. Na Zahodnem Bregu in v Gazi so se spopadi med izraelsko vojsko in palestinsko policijo nadaljevali tudi čez dan.
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
25. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih na Bližnjem vzhodu je bilo ranjenih 37 ljudi, po ocenah izraelske vojske pa naj bi se spopadi na Bližnjem vzhodu nadaljevali tudi več mesecev. Vodja palestinske obveščevalne službe celo trdi, da najhuje šele prihaja.
Nemir med egiptovskimi volitvami
24. 10. 2000 00.00
Med drugim krogom parlamentarnih volitev, ki je potekal v severnem in osrednjem Egiptu, je bila v spopadih med varnostnimi silami in privrženci opozicije v mestu Ašmun ubita ena oseba, več kot dvanajst pa jih je bilo ranjenih.
Končan arabski vrh v Kairu
22. 10. 2000 00.00
Voditelji 22 držav članic Arabske lige so Izrael v resoluciji obsodili, da je bližnjevzhodni mirovni proces spremenil v vojno proti palestinskemu ljudstvu ter da je odgovoren za vnovičen izbruh nasilja in napetosti na območju. Od Varnostnega sveta ZN so arabske države zahtevale, da zagotovi zaščito Palestincev in preuči morebitno oblikovanje mednarodnih sil. Od svetovne organizacije so zahtevali tudi ustanovitev mednarodnega sodišča, na katerem bi Izraelcem sodili zaradi vojnih zločinov in pokolov nad Palestinci. Na predlog Savdske Arabije so arabske države odobrile ustanovitev dveh skladov v vrednosti milijarde ameriških dolarjev za podporo družinam ubitih Palestincev in zaščito "arabskega in islamskega značaja vzhodnega Jeruzalema".
Novi obračuni na Bližnjem vzhodu
19. 10. 2000 00.00
Trije mrtvi v novih incidentih
19. 10. 2000 00.00
Nasilje na območju palestinskih avtonomnih ozemelj kljub dogovoru o premirju, ki sta ga v torek na bližnjevzhodnem vrhu v egiptovskem Šarm el-Šejku dosegla izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat, ne pojenja. Danes so judovski naseljenci na območju Nablusa ubili Palestinca, v streljanju pa sta bila ranjena še dva naseljenca in dva Palestinca, so sporočili očividci in predstavniki tamkajšnje bolnišnice. V eksploziji, ki je uničila sedež palestinske policije v Betlehemu, pa sta bila ubita najmanj dva pripadnika palestinskih varnostnih sil, več pa jih je po trditvah očividcev huje ranjenih. Vzrok eksplozije na sedežu policijske enote, ki je zadolžena za varovanje palestinskega voditelja Jaserja Arafata, za zdaj še ni znan.
Spopadi se nadaljujejo
18. 10. 2000 00.00
Čeprav je minilo manj kot 24 ur od sklenitve sporazuma med sprtima stranema, so se oboroženi spopadi na področju Hebrona in Ramalaha nadaljevali vso noč. Izraelski premier Ehud Barak zahteva od palestincev prekinitev spopadov v 48 urah, šele potem bo ukazal umik oklepnih enot. Le nekaj ur po dogovoru o premirju na bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku je sinoči na območju Gaze prišlo do novih hudih spopadov med Palestinci in izraelsko vojsko, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Izraelska vojska je vnovič uporabila protitankovske rakete LAU. Včerajšnji nemiri na Bližnjem vzhodu so zahtevali skupno tri smrtne žrtve. Število mrtvih po 28. septembru, ko so se nemiri začeli, se je tako povzpelo na več kot 105. Ranjenih pa je bilo več kot 200 ljudi, večinoma Palestincev. Sicer sta izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat že začela izpolnjevati v Šarm el Šejku dogovorjene obveznosti. Barak je tako sinoči odredil ponovno odprtje palestinskega letališča v Gazi, Arafat pa je odredil, da se morajo protesti proti Izraelu končati.
Jutri parlamentarne volitve v Egiptu
17. 10. 2000 00.00
V Egiptu se bodo jutri začele parlamentarne volitve, ki bodo potekale v treh fazah. Volivci v Zgornjem Egiptu, delti Nila in Kairu bodo 444 od 454 članov parlamenta tako prvič volili v časovnih zamikih 18. in 29. oktobra ter 8. novembra. Novi parlament, v katerem bo tudi 10 poslancev, ki jih imenuje predsednik države, se bo na prvi seji sestal 14. decembra.