večji
Obeti
27. 11. 1997 17.11
V soboto in nedeljo bo oblačno, rahel dež se bo od zahoda postopno razširil nad večji del Slovenije.
Javni dolg Nemčije vsako sekundo večji za 3100 DEM
26. 11. 1997 10.52
Predsednik nemškega Združenja davkoplačevalcev Karl-Heinz Dake je včeraj povedal, da se javni dolg Nemčije vsako sekundo poveča za 3171 mark; danes bo dosegel 2210 milijard mark.Dake ne vidi velikih možnosti za zmanjšanje javnega dolga, saj se Nemčija na novo ne zadolžuje, da bi spobujala vlaganja, ampak da ohrani proračunsko ravnotežje.
Danes v državnem zboru
25. 11. 1997 16.38
DZ odloča o dopolnjenem predlogu proračuna za letošnje leto, ki je glede na prvotno predlagano državno blagajno na odhodkovni strani večji za pet milijard tolarjev. DZ zdaj glasuje o posameznih amandmajih k predlogu proračuna. V dopolnjenem predlogu proračuna vlada predlaga skupne odhodke proračuna '97 v višini 743 milijard SIT, tako da je predviden proračunski primanjkljaj v višini 33 milijard tolarjev, kar predstavlja skoraj 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Proračunski prihodki pa so predvideni v višini 710 milijard tolarjev.
Dogajanja na svetovnih in Ljubljanski borzi
24. 11. 1997 15.31
Konec preteklega meseca je prinesel zlom tečajev delnic na svetovnih borzah. Gospodarske in denarne težave azijskih tigrov ter politična nestabilnost v Hong kongu, so povzročile občutnejši padec indeksa Hang Seng, čemur je sledil padec na vseh pomembnejših svetovnih borzah. <br< Zadnji dve leti so borzni indeksi nenehno naraščali, kar še posebej velja za ameriški kapitalski trg, kamor se je preko vzajemnih skladov stekala ogromna količina novega denarja. Ta novi denar je preko vseh razumnih meja napihnil cene delnic še na vseh ostalih pomembnejših trgih. Vedno več je bilo analitikov, ki so opozarjali, da se bo nenehna rast enkrat končala, kar se je tudi zgodilo.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Kdaj bodo Italijani priznali združitev Nemčije?
13. 11. 1997 00.00
Pri izdelavi novega italijanskega kovanca za 1.000 lir je prišlo do hude napake, saj je na njem natisnjen zemljevid Evrope, na katerem Nemčiji manjka vzhodni del. Kot piše časnik Corriere della Sera, je na kovancu nemška vzhodna meja podobna tisti iz leta 1990, pred združitvijo obeh Nemčij. Kovanec je v obtoku od torka. Podoben je kovancu za 500 lir, le da je malo večji in obrobljen z zlato barvo. Kovnice so izdelale že sto milijonov kovancev z napako, do božiča pa naj bi jih v obtok dali še 180 milijonov. Na pripombe glede kovanca so odgovorni odgovorili, da gre za stilno razlago meja, vendar so obljubili, da bodo preverili, če je morda le prišlo do napake.
sosednje pokrajine
12. 11. 1997 00.00
Prevladovalo bo oblačno vreme. Dež bo zajel tudi kraje vzhodno od nas. Ob Jadranu bo pihal jugo. Tudi jutri bo večji del dneva še deževalo. Jugo bo ponehal. Nekoliko hladneje bo.
Več dobička za Volkswagen v prvih devetih mesecih
04. 11. 1997 00.00
Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen je skorajda podvojil dobiček v letošnjih prvih devetih mesecih zahvaljujoč večji proizvodnji in prodaji vseh štirih znamk avtomobilov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Volkswagen je do konca septembra zabeležil 852 milijonov nemških mark čistega dobička, kar je v primerjavi z enakim obdobjem leto prej porast v višini 83,2 odstotka.