večji

Na Zgornjem Avstrijskem ponoči veter pihal s hitrostjo 143 km/h

05. 01. 1998 12.29

Zvezno deželo Zgornjo Avstrijsko je ponoči zajel atlantski val nizkega zračnega pritiska, hitrost vetra pa je dosegla 143 kilometrov na uro. Kljub temu ne poročajo o večji gmotni škodi. Vremenarji pravijo, da podobni pojavi niso redkost za ta letni čas, nenavadne pa so visoke temperature.

Nova vlada v Kongu

04. 01. 1998 09.54

Predsednik Demokratične republike Kongo Laurent Desire Kabila je pozno sinoči v glavnem mestu Kinšasa predstavil novo vlado. Novi član kabineta je Kabilov bratranec Gaetan Kakudji, ki bo prevzel ključni položaj notranjega ministra. Kakudji je bil doslej guverner province Katanga. V novi vladi sta tudi dva nova namestnika ministra za finance in rudarstvo. Člani vlade sicer v večji meri ostajajo isti, resorje je zamenjalo le šest ministrov.

Henkel Austria s prek osmimi milijardami šilingov prihodka

04. 01. 1998 09.22

Kljub vse večji mednarodni konkurenci je avstrijski proizvajalec čistilnih in pralnih sredstev, kozmetike in lepil Henkel Austria v letu 1997 uspel tako v Avstriji kot v srednji Evropi utrditi svoj tržni položaj. Podjetja, združena v skupino Henkel, so leta 1997 ustvarila 6,8 milijarde šilingov prihodka, tista, ki sestavljajo Henkel-Ecolab, pa 1,3 milijarde šilingov. S tem je koncern na avstrijskem in srednjeevropskem trgu v primerjavi z letom 1996 povečal prihodek za 16 odstotkov na nov rekord 8,1 milijarde šilingov (1,15 milijarde nemških mark). Med največje trge za Henklove proizvode poleg Avstrije sodijo še Poljska, Češka in Slovaška.

Leto 1997 izredno skromno z naravnimi nesrečami

31. 12. 1997 08.29

Leto 1997 je bilo s 13.000 smrtnimi žrtvami in dobrimi 30 milijardami ameriških dolarjev skupne škode izredno skromno z naravnimi nesrečami, ugotavlja nemška pozavarovalnica Munchener RuckversicherungsGesellschaft, največja zavarovalnica za zavarovalnice na svetu. Vendar pa se utegne spričo podnebnih razmer število naravnih nesreč v prihodnjih letih povečevati, opozarja zavarovalnica v letnem poročilu.

Vremenska napoved za Slovenijo

30. 12. 1997 08.24

Danes in jutri bo delno jasno, na Primorskem ter po nekaterih nižinah pa se bo zadrževala nizka oblačnost ali megla, ponekod večji del dneva. Več sonca bo v severovzhodni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od minus 5 do 0, na Gorenjskem do minus 10 in ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 0 do 5, v krajih s sončnim vremenom okoli 8 stopinj C.

Dobro zasedeni hoteli v piranski občini

29. 12. 1997 17.45

Letos so bile turistične nastanitvene zmogljivosti v piranski občini takorekoč skozi vse leto bolje zasedene kot lani in tako je tudi v prazničnih dneh. V portoroških hotelih so ob koncu minulega tedna na prvi pobožični dan sicer našteli ravno toliko gostov kot na isti dan lani, že naslednji dan pa se je obisk predvsem domačih gostov v primerjavi z lanskim letom precej povečal.

Napoved vremena za Slovenijo

29. 12. 1997 11.27

Ponoči in jutri bo delno jasno, na Primorskem ter po nekaterih nižinah pa se bo zadrževala nizka oblačnost ali megla, ponekod večji del dneva. Več sonca bo v vzhodni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, na Gorenjskem do -8, najvišje dnevne od 0 do 5, v krajih s sončnim vremenom okoli 8 °C.

Vremenska napoved za Slovenijo

29. 12. 1997 08.35

Danes in jutri bo precej jasno, po nekaterih nižinah bo zjutraj in del dopoldneva megla ali nizka oblačnost, ki se bo ponekod zadržala večji del dneva. Jutri čez dan se bo pooblačilo v zahodnih krajih, megla ali nizka oblačnost se bosta začeli pojavljati tudi ob morju. Najnižje jutranje temperature bodo od minus 3 do 2, v krajih s snežno odejo do minus 8, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem danes do 11, jutri okoli 8 stopinj C.

Večji nadzor nad evroparlamentarci

28. 12. 1997 12.49

Članom Evropskega parlamenta, ki se ne bodo pojavljali na parlamentarnih glasovanjih, grozijo denarni ukrepi. Od februarja prihodnje leto bodo namreč evroparlamentarci, ki se bodo med plenarnimi sejami sicer mudili v parlamentarnih prostorih, vendar ne bodo sodelovali na vsaj polovici ključnih glasovanj, izgubili polovico dnevne sejnine.

Dve tretjini pekinških otrok ima v krvi preveč svinca

24. 12. 1997 09.03

Več kot dve tretjini otrok v Pekingu ima v krvi prevelike količine svinca. Razlog za ta pojav pripisujejo vse večji onesnaženosti zraka v kitajski prestolnici. V okviru raziskave so zdravstvene službe med obsežno akcijo odvzele in pregledale kri otrokom v številnih osnovnih šolah v mestu, da bi dopolnile prve rezultate raziskave. Po ocenah strokovnjakov so za zaskrbljujoči pojav najbolj "krivi" avtomobilski izpušni plini ter emisije, ki nastanejo pri pleskanju. Celo svinčniki z grafitom ter pokovka naj bi bili povezani z navzočnostjo svinca, ugotavljajo strokovnjaki.

Umrl pisatelj da Silva

22. 12. 1997 13.41

Po dolgi bolezni je včeraj umrl portugalski pisatelj Antunes da Silva, eden od najpomembnejših predstavnikov portugalskega neorealizma, so danes sporočili v Lizboni.

Vremenska napoved za Slovenijo

22. 12. 1997 08.34

Danes bo pretežno oblačno in megleno, občasno bodo še manjše krajevne padavine. Meja sneženja bo na višini okoli 1000 metrov. Jutri bo na Primorskem in v višjih legah delno jasno, drugod pa se bo večji del dneva zadrževala megla ali nizka oblačnost.

WTO: Obseg svetovne trgovine večji za 7 odstotkov

19. 12. 1997 10.13

Obseg svetovne trgovine se utegne v letu 1997 po ocenah Svetovne trgovinske organizacije (WTO) kljub finančni krizi v jugovzhodni Aziji povečati za sedem odstotkov, ugotavlja letno poročilo WTO, ki so ga danes objavili v Ženevi.

Danes v državnem zboru

18. 12. 1997 16.45

Državni zbor je začel z obravnavo zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Dopoldan je po hitrem postopku sprejel noveli zakona o davčnem postopku in o davčni službi, po opravljeni splošni razpravi v okviru hitrega postopka prekinil obravnavo predloga zakona o ukinitvi pravice do regresa za letni dopust za leto 1998 ter predloga zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov. Novela zakona o davčnem postopku podaljšuje veljavnost prehodnih določb zakona, ki urejujejo prehod iz sistema pobiranja davkov ob plačilnem prometu na nov sistem, na leto 1999. Prehodne določbe so namreč določale, da z letošnjim 31. decembrom prenehajo veljati med drugim tudi določbe zakona o Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in Agencije za plačilni promet. Ker pa se niso uresničila predvidevanja o začetku nove ureditve plačilnega prometa v RS s 1. januarjem 1998, je bilo potrebno te določbe podaljšati na leto 1999.

Porast BDP v ZRJ letos ocenjujejo na med 7,5 in 8 odstotkov

15. 12. 1997 08.54

Po prvih statističnih ocenah naj bi ZR Jugoslavija letošnje leto zabeležila porast bruto družbenega proizvoda (BDP) med 7,5 in 8 odstotki, je povedal direktor zveznega zavoda za statistiko Milovan Živković. Porast BDP je ocenjen na podlagi letošnjega pričakovanega povečanja industrijske proizvodnje za 9,6 odstotka, kmetijske proizvodnje za tri odstotke ter ostalih dejavnosti za več kot desetino. ZRJ naj bi letos izvozila za skupno 2,37 milijarde dolarjev blaga, kar naj bi bilo skoraj za tretjino več kot leta 1996. Uvoz naj bi se letos povečal za 15 odstotkov, medtem ko naj bi bil letošnji zunanjetrgovinski primanjkljaj tako kot lani večji od dveh milijard dolarjev

Večji obseg mehiške proizvodnje avtomobilov

14. 12. 1997 10.59

V Mehiki so v prvih enajstih mesecih letošnjega leta proizvedli 1.235.953 avtomobilov, kar je za 9,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Kot je pokazala raziskava Mehiškega združenja proizvajalcev avtomobilov AMIA, je bilo za domači trg izdelanih 317.232 vozil, 44,8 odstotka več kot lani, za tuji pa 918.721 vozil ali 1,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Azijski monetarni tokovi in dogajanje na Ljubljanski borzi

02. 12. 1997 13.46

Skromni prometi na Ljubljanski borzi se nadaljujejo. Kljub rahli korekciji tečajev navzdol, še ni čutiti navdušenja za nakupe. Centralna banka 2. decembra organizira novo dražbo blagajniških zapisov in sicer 5.000 lotov v skupni vrednosti 25 milijard tolarjev. Izklicna cena naj bi bila 99.5% vrednosti, kar naj bi pomenilo skoraj 10 odstotno letno obrestno mero. Z osmo izdajo blagajniških zapisov namerava Banka Slovenije potegniti iz obtoka presežno likvidnost, ki bo nastala z izplačilom sedme izdaje blagajniških zapisov. Glede na trenutno stanje na trgu delnic je pričakovati, da se bo marsikateri vlagatelj odločil za varnejše oblike naložb.

Obeti

02. 12. 1997 08.49

V četrtek bo sprva oblačno, padavine bodo dopoldne ponehale. Popoldne bo večinoma suho, a bo še pretežno oblačno. Burja bo postopno oslabela. V petek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, ponekod lahko tudi večji del dneva. Hladneje bo.

Za 3.7% večji obseg industrijske proizvodnje v mesecu oktobru

01. 12. 1997 11.15

Obseg industrijske proizvodnje je bil oktobra po začasnih podatkih državnega statističnega urada za 3,7 odstotka večji kot septembra in za 11,6 odstotka večji od povprečja v lanskem letu. V prvih desetih mesecih letos skupaj pa je slovenska industrija v primerjavi z enakim lanskim obdobjem proizvedla za 1,1 odstotka več.

742 milijonov DEM prometa v oktobru v menjalnicah

01. 12. 1997 00.00

Slovenske menjalnice so oktobra opravile za 742,5 milijona mark prometa, pri čemer je nakup deviz znašal 400,1 milijona mark, prodaja pa 342,4 milijona mark. V primerjavi s septembrom je bil skupni promet manjši za 22 milijonov mark, glede na lanski oktober pa večji za 64,3 milijona mark. Na skupaj 330 menjalnih mestih po vsej državi so oktobra odkupili za 57,8 milijona mark več deviz kot pa prodali. Srednji tečaj za nemško marko je letošnjega oktobra znašal 94,43 tolarja, enak lanski mesec pa 90,45 tolarja, še kažejo podatki Banke Slovenije.

Obeti

27. 11. 1997 17.11

V soboto in nedeljo bo oblačno, rahel dež se bo od zahoda postopno razširil nad večji del Slovenije.

Javni dolg Nemčije vsako sekundo večji za 3100 DEM

26. 11. 1997 10.52

Predsednik nemškega Združenja davkoplačevalcev Karl-Heinz Dake je včeraj povedal, da se javni dolg Nemčije vsako sekundo poveča za 3171 mark; danes bo dosegel 2210 milijard mark.Dake ne vidi velikih možnosti za zmanjšanje javnega dolga, saj se Nemčija na novo ne zadolžuje, da bi spobujala vlaganja, ampak da ohrani proračunsko ravnotežje.

Danes v državnem zboru

25. 11. 1997 16.38

DZ odloča o dopolnjenem predlogu proračuna za letošnje leto, ki je glede na prvotno predlagano državno blagajno na odhodkovni strani večji za pet milijard tolarjev. DZ zdaj glasuje o posameznih amandmajih k predlogu proračuna. V dopolnjenem predlogu proračuna vlada predlaga skupne odhodke proračuna '97 v višini 743 milijard SIT, tako da je predviden proračunski primanjkljaj v višini 33 milijard tolarjev, kar predstavlja skoraj 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Proračunski prihodki pa so predvideni v višini 710 milijard tolarjev.

Dogajanja na svetovnih in Ljubljanski borzi

24. 11. 1997 15.31

Konec preteklega meseca je prinesel zlom tečajev delnic na svetovnih borzah. Gospodarske in denarne težave azijskih tigrov ter politična nestabilnost v Hong kongu, so povzročile občutnejši padec indeksa Hang Seng, čemur je sledil padec na vseh pomembnejših svetovnih borzah. <br< Zadnji dve leti so borzni indeksi nenehno naraščali, kar še posebej velja za ameriški kapitalski trg, kamor se je preko vzajemnih skladov stekala ogromna količina novega denarja. Ta novi denar je preko vseh razumnih meja napihnil cene delnic še na vseh ostalih pomembnejših trgih. Vedno več je bilo analitikov, ki so opozarjali, da se bo nenehna rast enkrat končala, kar se je tudi zgodilo.

Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih

18. 11. 1997 00.00

Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.

Kdaj bodo Italijani priznali združitev Nemčije?

13. 11. 1997 00.00

Pri izdelavi novega italijanskega kovanca za 1.000 lir je prišlo do hude napake, saj je na njem natisnjen zemljevid Evrope, na katerem Nemčiji manjka vzhodni del. Kot piše časnik Corriere della Sera, je na kovancu nemška vzhodna meja podobna tisti iz leta 1990, pred združitvijo obeh Nemčij. Kovanec je v obtoku od torka. Podoben je kovancu za 500 lir, le da je malo večji in obrobljen z zlato barvo. Kovnice so izdelale že sto milijonov kovancev z napako, do božiča pa naj bi jih v obtok dali še 180 milijonov. Na pripombe glede kovanca so odgovorni odgovorili, da gre za stilno razlago meja, vendar so obljubili, da bodo preverili, če je morda le prišlo do napake.

sosednje pokrajine

12. 11. 1997 00.00

Prevladovalo bo oblačno vreme. Dež bo zajel tudi kraje vzhodno od nas. Ob Jadranu bo pihal jugo. Tudi jutri bo večji del dneva še deževalo. Jugo bo ponehal. Nekoliko hladneje bo.

Več dobička za Volkswagen v prvih devetih mesecih

04. 11. 1997 00.00

Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen je skorajda podvojil dobiček v letošnjih prvih devetih mesecih zahvaljujoč večji proizvodnji in prodaji vseh štirih znamk avtomobilov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Volkswagen je do konca septembra zabeležil 852 milijonov nemških mark čistega dobička, kar je v primerjavi z enakim obdobjem leto prej porast v višini 83,2 odstotka.