velika noč
Pubi v Veliki Britaniji bodo 31. decembra odprti vso noč
17. 04. 1999 10.05
Britanski pubi, ena izmed najdragocenejših institucij, bodo 31. decembra letos odprti vso noč, da bi Britanci lahko ''dostojanstveno'' proslavili vstop v leto 2000. Vlada je tako naredila veliko izjemo, saj za pube sicer velja železno pravilo, da se zapirajo ob 23. uri. Vlada se je za takšen ukrep odločila potem, ko je velika večina otočanov podprla možnost, da najdaljšo noč v letu preživi v pubu z vrčkom piva v roki.
Konec zračne nevarnosti v Beogradu
17. 04. 1999 08.42
V Beogradu so sirene ob 6.34 označile konec nevarnosti zračnega napada, ki je bila v veljavi od 23.05 sinoči. Med tem časom Beograd ni bil tarča napadov zveze NATO.
NATO začel drugo stopnjo napadov v ZR Jugoslaviji
28. 03. 1999 17.29
Na zvezi NATO so danes potrdili, da se je že začela druga stopnja zavezniškega posredovanja proti ZR Jugoslaviji. Na tej stopnji zavezništvo napada vojaške cilje na širšem ozemlju ZR Jugoslavije, vključno s premičnimi tarčami, v prvi vrsti oklepnike. Na zavezništvu so potrdili, da akcije stopnjujejo. Predvidoma bodo države v prihodnje povečale svoj prispevek v sile; Velika Britanija je povečanje svojega prispevka že potrdila.
Poplave v Švici, večja nevarnost plazov v Avstriji, Nemčiji in Švici
22. 02. 1999 17.02
Zaradi novozapadlega snega plazovi v Alpah sedaj ogrožajo tudi doline, ki so doslej veljale za varne, so danes sporočili z bavarskega centra za plazove v Muenchnu. Iz Švice pa zaradi hudega deževja minulo noč poročajo o naraslih rekah v pokrajini Basel in kantonih Aargau in Jura, ki so že poplavile številne ceste, stanovanja in kleti.
Piramida v Gizah bo leta 2000 dobila zlati vrh
02. 10. 1998 13.55
Ob proslavi prehoda v novo tisočletje bo velika egipčanska piramida v Gizah dobila devet metrov visok zlati vrh. Na 4.500 staro in 137 metrov visoko Keopsovo piramido ga bodo namestili natančno ob polnoči s helikopterjem in tako popravili razliko sedanjih manjkajočih devetih metrov do prvotnega stanja, je v četrtek v Kairu povedal egiptovski minister za kulturo Faruk Husni. Prebivalci Egipta naj bi na Silvestrsko noč leta 2000 ta enkratni dogodek proslavljali tako dolgo, dokler prvi sončni žarki na Novega leta dan ne obsijejo zlatega vrha piramide. Ob tej priložnosti bo potekal tudi koncert francoskega umetnika Jean-Michela Jarra. Jarre je v Kairu pojasnil, da pripravlja multimedijsko opero, ki naj bi jo ob prelomu tisočletja prenašali prek satelita po vsem svetu. Naslov opere je Dvanajst sanj sonca. Jarre, ki ga je Unesco pred petimi leti imenoval za svojega posebnega odposlanca, je zadnjič nastopil leta 1997 z multimedijskim koncertom v Moskvi.
Srbi zavrnili mednarodno posredovanje glede kosovskega vprašanja
24. 04. 1998 10.33
Velika večina Srbov je v četrtkovem referendumu v skladu s pričakovanji zavrnila mednarodno posredovanje glede kosovskega vprašanja. Glede na začasne rezultate, ki jih je minulo noč sporočila volilna komisija v Beogradu, je proti "vmešavanju tujcev" v notranje zadeve Srbije glasovalo 97 odstotkov ljudi. Volilna udeležba je znašala približno 65 odstotkov, torej več kot 50 odstotkov, potrebnih za veljavnost izida referenduma, je povedal sekretar volilne komisije Nebojša Rodić. Končni izid referenduma pričakujejo v petek.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.