velika sobota
48-urni ultimat vladi
17. 04. 2001 00.00
Razburjenje živinorejcev, ker država ne prepove uvoza mesa in prevoza živine prek Slovenije , ker se bojijo, da bi se naša živina lahko okužila s slinavko in parkljevko, se še ni poleglo. Rejci so namreč prepričani, da je nevarnost okužbe še vedno velika, zato od vlade zahtevajo, da v 48 urah prepove vsakršen uvoz in tranzit živih živali in mesa v oz. čez Slovenijo.
Pirhi, šunka in potica
14. 04. 2001 00.00
Pirhi, poticeVeliko noč, največji krščanski praznik, spremljajo številni običaji. Velika sobota je tako tudi dan, ko verniki prinesejo v cerkev blagoslovit jedi, ki jih nato použijejo na nedeljsko velikonočno jutro.
Ženski hokej v Mariboru
19. 03. 2001 00.00
V ledeni dvorani Tabor se bo jutri pričel kvalifikacijski turnir skupine B za svetovno prvenstvo v hokeju za ženske. Na njem se bodo za prvo mesto, ki zagotavlja uvrstitev na SP leta 2002, pomerile reprezentance Madžarske, Slovaške, Velike Britanije, Avstralije ter Slovenije. Slovenija se bo v torek ob 19.15 v otvoritveni tekmi pomerila z Veliko Britanijo.
Izidi 4. kroga 1. A SRL
05. 11. 2000 00.00
Izidi:
Vremenska napoved in snežne razmere
18. 03. 2000 08.22
<B>Sobota, 18.3.2000</B>
Vremenska napoved in snežne razmere
11. 03. 2000 08.55
<B>Sobota, 11.3.2000</B>
Vremenska napoved in snežne razmere
12. 02. 2000 08.37
<b>Sobota, 12.2.2000
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.