veliki petek
Čilska vlada bo začasno odpovedala vse uradne obiske v Španiji in VB
12. 12. 1998 10.40
Čilska vlada se je v petek odločila, da bo začasno odpovedala vse uradne obiske v Španiji in Veliki Britaniji ter da bo za ''nedoločen čas'' doma zadržala svojega veleposlanika v Londonu. Čilski zunanji minister Jose Miquel Insulza je še sporočil, da gre za del paketa političnih in pravnih ukrepov, ki jih je Čile sprejel, potem ko je London v sredo dal zeleno luč za izročitev nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta Španiji.
Prva banka ženskih jajčec v Veliki Britaniji
29. 10. 1998 07.29
Neka britanska klinika je te dni dobila dovoljenje za shranjevanje ženskih jajčec, ki bodo uporabljena pozneje, to pa je v Veliki Britaniji takoj sprožilo razprave o etičnem vidiku tovrstnih metod. Urad za umetno oploditev in embriologijo je minuli petek sporočil, da so londonski ginekološki kliniki dali dovoljenje za opravljanje omenjene dejavnosti. Urad pojasnjuje, da ženske na kliniki ne bodo mogle izbrati jajčeca, ki bo oplojeno, pri čemer bi zahtevale genetsko najprimernejše jajčece, temveč bodo lahko le shranile jajčeca, ki bi jih lahko pozneje rabile. Londonska klinika za zdaj ne bo oplojevala jajčec, ki jih bo shranjevala. Ženske bodo morale za zamrznitev svojih jajčec plačati 2800 funtov.
Protest zaradi nespoštovanja Pinochetove diplomatske imunitete
18. 10. 1998 12.58
Čile so včeraj sporočile, da so vložile uradni protest proti Veliki Britaniji zaradi aretacije nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta v Londonu. Kot razlog za protest so v Santiagu navedli nespoštovanje Pinochetove diplomatske imunitete. Pinochet je bil namreč leta 1990 razglašen za dosmrtnega senatorja, s čimer je po čileanski zakonodaji dobil diplomatsko imuniteto. Približno 500 privržencev Pinocheta se je sinoči po lokalnem času zbralo pred britanskim in španskim veleposlaništvom v Santiagu, kjer so iz protesta proti Pinochetovi aretaciji izzvali nemire in se spopadli s policisti. Čilenska komunistična stranka pa je za danes napovedala veliko zborovanje v Santiagu v podporo nekdanjemu voditelju. Ameriška vlada se je na Pinochetovo aretacijo odzvala previdno. Kot je sporočilo ameriško zunanje ministrstvo, se bo vlada najprej seznanila z nadaljnjimi podrobnostmi aretacije, šele nato bo zavzela uradno stališče. 82-letni Pinochet, osumljen poboja več španskih državljanov, je bil aretiran v petek zvečer v Londonu, potem ko so britanske oblasti dobile od Španije nalog za izročitev.
Mednarodna konferenca Državljanstvo in civilna vzgoja v demokracijah
17. 10. 1998 12.26
V Ljubljani bo od 22. do 24. oktobra potekala mednarodna konferenca z naslovom Državljanstvo in civilna vzgoja v demokracijah. Organizira jo Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).
Konec tedna bo vrata odprl 48. mednarodni Gorenjski sejem
11. 08. 1998 13.38
Tradicionalni mednarodni Gorenjski sejem - letos že 48. po vrsti - bo vrata za obiskovalce odprl v petek, 14. avgusta. V desetih dneh (do 23. avgusta) se bo med 9. in 19. uro na 10.000 kvadratnih metrih zaprtih in 40.000 kvadratnih metrih odprtih površin predstavilo 711 domačih in 52 tujih razstavljalcev, in sicer iz Italije, Avstrije in Hrvaške. Sejem bo v imenu vlade predvidoma odprl notranji minister Mirko Bandelj.
Spice Girls ostajajo kljub odhodu Geri Halliwell
01. 06. 1998 08.27
Odvetnik Geri Halliwell, bolj znane kot Ginger Spice, je potrdil, da je Geri zapustila skupino Spice Girls, ki pa bo po njenem odhodu še naprej delovala. Spice Girls bodo tako kot je bilo napovedano 14. junija začele ameriško turnejo.
Chicago z zanesljivo zmago povedel s 3:2
28. 05. 1998 12.49
Košarkarji Chicago Bulls so sinoči v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA premagali Indiano Pacers s 106:87 in v finalu vzhodnega dela lige povedli s 3:2 v zmagah. Biki za uvrstitev v veliki finale NBA, kjer se bodo pomerili z ekipo Utah Jazz, potrebujejo še eno zmago. Naslednja tekma bo v petek v Indianapolisu, morebitna odločilna sedma pa v nedeljo v Chicagu.
Lokalne volitve v Angliji, v Londonu tudi referendum
07. 05. 1998 15.46
V Angliji danes potekajo lokalne volitve, ob tem pa se bodo v Londonu še na referendumu izrekli o neposredni izvolitvi londonskega župana in mestne skupščine. Volitve so prvi preizkus priljubljenosti laburistov od njihovega prihoda na oblast maja lani. Volišča bodo odprta do 22. ure po srednjeevropskem času, izide pa bodo objavili v petek. Na volišča so povabili 20 milijonov volilnih upravičencev, ki naj bi izvolili člane 166 lokalnih svetov v Angliji. Za 4000 sedežev v lokalnih svetih se poteguje 13.000 kandidatov. Na Škotskem in v Walesu letos ni lokalnih volitev. V Londonu se bo pet milijonov volilnih upravičencev na referendumu tudi odločalo, ali bo prihodnji londonski župan prvi predstavnik lokalnih oblasti v Veliki Britaniji, ki bo izvoljen na neposrednih volitvah. Imel bo povečane pristojnosti, predvsem na področju prometa, zaposlovanja in zaščite okolja.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Sneg in deževje v Španiji
10. 04. 1998 17.47
Zaradi silovitega deževja in snega so se morali v Španiji na današnji veliki petek odpovedati nekaterim tradicionalnim velikonočnim slovesnostim. Slabo vreme je zlasti prizadelo severni del države. Hitrost vetra je na obalnih območjih dosegla hitrost do 90 kilometrov na uro. Oblasti so v Pirenejih opozorile na nevarnost plazov.
Križev pot v Rimu
10. 04. 1998 09.53
Papež Janez Pavel II. bo zvečer pri koloseju vodil tradicionalni križev pot, s katerim se bo spominjal poti Kristusovega trpljenja. 77-letni papež Janez Pavel II. bo križ nosil na začetku in na koncu poti s 14 postajami. Papež Janez Pavel II. je danes kot vedno na veliki petek v baziliki Svetega Petra spovedal 16 vernikov. Med verniki je bilo deset Italijanov, dva Španca, Poljakinja, Američana in ženska iz Burkine Faso. Papež je dejal, da številne nepravičnosti v mnogih delih sveta še podaljšujejo Kristusovo trpljenje. "Pri tem imam v mislih kraje, kjer ljudi žalijo in ponižujejo, pretepajo in jih izkoriščajo. Kristus še vedno trpi in umira v vsakem človeku, v katerem vladata sovraštvo in nasilje, sebičnost in ravnodušnost."
Norveška zmanjšala proizvodnjo nafte za 100.000 sodčkov dnevno
30. 03. 1998 16.22
Norveška se je v noči na ponedeljek odločila zmanjšati proizvodnjo nafte za tri odstotke oziroma 100.000 sodčkov dnevno, da bi tako pripomogla k stabilizaciji cen. Odločitev bo začela veljati po veliki noči, izvajali pa jo bodo celo leto, so povedali pri norveškem ministrstvu za nafto in energijo.
Netanjahu začenja evropsko turnejo
05. 03. 1998 16.06
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes začel večdnevno evropsko turnejo. Po poročilih izraelskih medijev se bo Netanjahu v Španiji, Nemčiji, Veliki Britaniji in na Norveškem pogovarjal o umiku izraelskih enot iz južnega Libanona. Tema pogovorov naj bi bil tudi zastali izraelsko-palestinski mirovni proces.
Podelitev Bloudkovih nagrad
20. 11. 1997 13.44
V veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani bo v petek, 21. novembra, ob 19. uri slovesnost ob 33. podelitvi treh Bloudkovih nagrad in osmih plaket za dosežke na športnem področju. Bloudkova nagrada je uradno najvišje slovensko državno priznanje za dosežke na športnem področju.