veliko
Slovesnost ob 8. obletnici pekrskih dogodkov
22. 05. 1999 13.11
Predsednik republike Milan Kučan je na slovesnosti v Pekrah, kjer so se spomnili dogodkov pred osmimi leti, poudaril, da smo Slovenci takrat odgovorno in zrelo razumeli enkratno zgodovinsko priložnost in si ustvarili svojo samostojno slovensko državo. V okviru odločitev takratnih slovenskih oblasti je bilo po njegovem mnenju odločilnega pomena tudi oblikovanje samostojne slovenske vojske.
Misija ZN doslej ni ugotovila veliko škode na Kosovu
22. 05. 1999 11.26
Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN je v New Yorku dejal, da misija za ugotavljanje položaja v ZR Jugoslaviji, na Kosovu doslej ni odkrila pretirane škode. Največ škode je na posameznih hišah in v trgovskih lokalih, ki kažejo jasne sledove sistematičnega uničevanja in ropanja. Misijo ZN sestavljajo predstavniki različnih agencij svetovne organizacije.
Ljudje v Avstraliji veliko prej, kot so domnevali
22. 05. 1999 09.05
Znanstveniki Avstralske nacionalne univerze so sporočili, da izsledki zadnjih raziskav opozarjajo na možnost, da je bila Avstralija obljudena kar 28.000 let prej, kot so domnevali doslej. Ob pomoči najnovejše tehnologije so namreč preučili ostanke okostja človeka, ki so ga našli leta 1974 in za katerega so doslej menili, da je staro 40.000 let. Nove raziskave pa kažejo, da je okostje Munga III., kot so ga poimenovali, staro 68.000 let.
Certifikati v pooblaščenih investicijskih družbah
21. 05. 1999 21.50
Vsi tisti, ki ste svoj certifikat vložili v pooblaščene investicijske družbe, mogoče le niste naredili napako. Zakon o prvem pokojninskem skladu vam bo namreč omogočal, da svoje delnice pidov uporabite kot osnovo za oblikovanje dodatne pokojnine.
Druga okrogla miza pisateljev na Bledu
21. 05. 1999 11.44
S pozdravi predstavnikov soorganizatorjev, mirovnega komiteja mednarodnega združenja pisateljev PEN in UNESCO, ki letos podpira tradicionalno blejsko srečanje pisateljev, se je začela druga okrogla miza z naslovom Balkan: vloga pisateljev pri uveljavljanju kulture miru.
Senat izglasoval omejitve pravice do orožja
21. 05. 1999 08.32
Ameriški senatorji so pod velikim pritiskom javnosti in administracije predsednika Billa Clintona sprejeli predlog zakona, ki zahteva obvezno preverbo morebitne kriminalne preteklosti kupcev orožja na orožarskih sejmih in v zastavljalnicah, poleg tega pa od proizvajalcev orožja zahteva, da v pištole vgradijo posebne varovalne mehanizme. Sprejetje predloga zakona v senatu predstavlja veliko politično zmago za demokratsko stranko in Clintonovo vlado, ki je postala mogoča šele po tragediji na srednji šoli v Littletonu pretekli mesec in novem streljanju na srednji šoli blizu Atlante v četrtek.
Dve tretjini Italijanov tudi po 30. letu živi doma
21. 05. 1999 07.06
Italijanske družine imajo vedno manj otrok, vendar pa otroci, ki jih imajo, ''trajajo dlje''. Skoraj dve tretjini (59 odstotkov) odraslih Italijanov še vedno živi doma vsaj do 35-leta starosti, kažejo statistični podatki za lansko leto, ki jih je ta teden objavil nacionalni statistični urad. Od leta 1990 se je število odraslih, ki še vedno živijo doma, povečalo za sedem odstotkov. Še posebej na severu se mladi poročeni pari skoraj nikdar ne odselijo iz doma svojih staršev, dokler oba partnerja nista zaposlena, je povedal vodja statističnega urada Alberto Zuliani. Veliko otrok gre z doma le, če lahko obdržijo enak ali boljši življenjski standard, kot ga imajo njihovi starši.
Ivanov ostaja zunanji minister v novi ruski vladi
20. 05. 1999 10.34
Ruski zunanji minister Igor Ivanov naj bi po podatkih tiskovne agencije Interfax obdržal svoj položaj v novi vladi. V kabinetu premiera Sergeja Stepašina bo delal tudi obrambni minister Igor Sergejev, je, sklicujoč se na obveščene kroge v Moskvi, poročala agencija.
Višji tečaji delnic v Tokiu
20. 05. 1999 10.00
Tečaji delnic na tokijski borzi so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei si je proti koncu borznega dne nekoliko opomogel in trgovanje sklenil pri 16.199,99 točke, kar je 71,81 točke ali 0,4 odstotka več kot v sredo.
NATO napadel največji zapor na Kosovu
19. 05. 1999 20.31
Tri rakete zveze NATO so danes zvečer zadele največji zapor na Kosovu, v Istoku. Srbski medijski center v Prištini je poročal, da sta bila v napadu ubita dva zapornika, še dva in čuvaj pa so bili ranjeni.
Brezplačne dopisnice za evronabiralnik že na poštah
19. 05. 1999 17.19
Pošta Slovenije je skupaj z uradom vlade za informiranje izdala sto tisoč brezplačnih dopisnic; nanje lahko posamezniki zapišejo svoja vprašanja, povezana z EU in slovenskim vključevanjem vanjo, ter jih pošljejo v t.i. evronabiralnik. Brezplačne dopisnice s plačano poštnino so na voljo na poštah po Sloveniji, z njimi pa želi slovenska vlada državljanom Slovenije pomagati, da bi bili čim bolje obveščeni o tej tematiki, so sporočili iz urada vlade za informiranje.
Francija in Slovenija soglasni glede reševanje kosovske krize
19. 05. 1999 16.05
Slovenija in Francija sta popolnoma soglasni v stališčih do reševanja kosovske krize, sta se danes po pogovorih v Parizu strinjala slovenski zunanji minister Boris Frlec in gostitelj, vodja francoske diplomacije Hubert Vedrine. Pri tem sta poudarila potrebo po hitrem izhodu iz krize.
Mateša: Hrvaška utrpela veliko škodo zaradi napadov zveze NATO
19. 05. 1999 14.05
Škoda, ki jo je Hrvaška utrpela zaradi napadov zveze NATO na ZRJ, je ogromna, je danes povedal hrvaški premier Zlatko Mateša v odgovoru na vprašanja saborskih poslancev. Po podatkih Mateše znaša dosedanja škoda več kot 12 milijard kun škode, ne le v turizmu in prometu temveč v celotnem gospodarstvu Hrvaške. Po mnenju hrvaškega premiera je mednarodna skupnost po osnovnem načelu pravičnosti sosednjim državam, tudi Hrvaški, dolžna povrniti škodo, ki je nastala zaradi akcije. Vendar pa Mateša glede tega ni velik optimist.
Duma potrdila Stepašina za premiera
19. 05. 1999 12.12
Poslanci ruske dume so danes z veliko večino potrdili imenovanje Sergeja Stepašina za predsednika vlade. Imenovanje je podprlo 296 poslancev, 55 pa jih je glasovalo proti.
Rešili 200 kosovskih beguncev, zapuščenih na čereh
19. 05. 1999 11.47
Približno 200 ljudi, verjetno kosovskih beguncev, ki so jih vodniki pustili na čereh južno od Rta Linquetta v Albaniji, sta albanska in italijanska vojaška mornarica rešili v noči na sredo.
Microsoftova NT konferenca privabila rekordno število udeležencev
19. 05. 1999 08.06
<B>V Portorožu se je končala že 4. Microsoftova NT (nove tehnologije) konferenca. Konferenca, ki je potekala v portoroškem Grand hotelu Emona od 10. do 12. maja, je tradicionalno vsakoletno srečanje domačih in tujih strokovnjakov s področja informatike. Ta največja konferenca poslovne informatike v Sloveniji je letos privabila rekordno število udeležencev, več kot 700.</B>
Zanemarjena kokošja farma
18. 05. 1999 21.48
Prebivalce Klanca pri Komnu že dalj časa motijo razmere na kokošji farmi. Ker z lastnikom niso našli skupnega jezika, so si farmo ogledali na lastno pest. In imeli so kaj videti: med tri tisoč kokošmi so našli veliko število že poginulih ali vsaj hudo podhranjenih.
Novi italijanski predsednik za ustavne reforme
18. 05. 1999 21.38
Novi italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi se je ob slovesni zaprisegi pred parlamentom danes zavzel za ustavne reforme. Ciampi, ki so ga člani obeh domov parlamenta v njegovem 25-minutnem govoru nagradili s številnimi aplavzi, je poslance pozval, naj se posvetijo ustavnim reformam, vključno s federalizacijo in volilnim zakonom.
Paksas novi litovski premier
18. 05. 1999 19.19
Litovski parlament je danes z veliko večino potrdil župana Vilniusa Rolandasa Paksasa na položaju novega predsednika vlade.
Clinton meni, da so vse opcije še na mizi
18. 05. 1999 17.55
Ameriški predsednik Bill Clinton ni izključil uporabe kopenskih sil na Kosovu. ''Nobene opcije ne bomo umaknili z mize,'' je v Washingtonu danes dejal Clinton in dodal, da bo zveza NATO svoje cilje ''dosegla na takšen ali drugačen način''.
Tugo Šušnik se predstavlja v Equrni
18. 05. 1999 15.12
V ljubljanski galeriji Equrna bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo najnovejših slik 50-letnega slikarja Tuga Šušnika. Razstava ima naslov Slike 1999.
Kamboški parlament ratificiral sporazum iz Ottawe
18. 05. 1999 12.29
Kamboški parlament je danes z veliko večino ratificiral sporazum iz Ottawe iz leta 1997 o prepovedi izdelave, prodaje in uporabe protipehotnih min.
Bela hiša zadovoljna z zmago Ehuda Baraka na izraelskih volitvah
18. 05. 1999 10.58
Ameriški predsednik Bill Clinton je zmagovalcu izraelskih volitev za predsednika vlade Ehudu Baraku izrazil prisrčne čestitke in potrdil svojo pripravljenost, da nadaljuje s sodelovanjem pri dokončanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Bela hiša se je na tokratnih volitvah vzdržala izražanja podpore, čeprav je potihem upala in celo prispevala k Barakovi zmagi. Njegovo politično kampanjo je namreč vodila ista ekipa svetovalcev, ki je leta 1992 v Belo hišo pripeljala Billa Clintona.
Westendorp: Kosovska kriza zavira normalizacijo razmer v BiH
18. 05. 1999 09.22
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti za izvajanje mirovnega sporazuma v Bosni in Hercegovini Carlos Westendorp je na novinarski konferenci v New Yorku dejal, da kosovska kriza negativno vpliva na razvoj dogodkov v Bosni in Hercegovini. Westendorp je Varnostnemu svetu OZN sicer predstavil redno poročilo o izpolnjevanju Daytonskega mirovnega sporazuma v prvih treh mesecih letošnjega leta.
Srečanje delegacije ZN z Miloševićem ni predvideno
18. 05. 1999 07.24
Prva delegacija ZN, ki je od začetka napadov zveze NATO obiskala ZRJ, se ne bo sestala z jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem, je sinoči v Beogradu povedal vodja delegacije Sergio Vieira de Mello. Kot je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, je de Mello dodal, da srečanje z Miloševićem ni bilo predvideno v programu.
Microsoftov registracijski sistem za pomoč kosovskim beguncem
17. 05. 1999 19.14
Microsoft bo sodeloval pri izdelavi računalniškega registracijskega sistema, ki bo namenjen več kot 400.000 kosovskim beguncem v albanskih begunskih taboriščih. Sistem bo beguncem pomagal obnoviti podatke o identiteti in poiskati svojce, olajšal pa bo tudi preskrbo s pomočjo.
EU o Kosovu in načrtih za prihodnost regije
17. 05. 1999 17.40
Zunanji ministri Evropske unije so danes na zasedanju v Bruslju izrazili obžalovanje, da jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević še vedno ni izpolnil pogojev, ki mu jih je v zvezi s kosovskim konfliktom postavila mednarodna skupnost. Poleg tega so se zavzeli za intenzivno iskanje politične rešitve ter za čimprejšnje oblikovanje ustrezne resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov.
NY Times: Milošević pripravljen na dogovor
17. 05. 1999 17.23
sodišču za vojne zločine. Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević naj bi bil po pisanju ponedeljkovega New York Timesa pripravljen na dogovor o politični ureditvi kosovske krize, vendar le, če bo ta dogovor vsaj na zunaj dosežen s pogajanji, ne pa kot posledica ultimata. Visoki državni uradniki okrog Miloševića menijo, da ima jugoslovanski predsednik veliko maneverskega prostora, da pogajalski proces prikaže kot svojo zmago, ne bo pa privolil v kapitulacijo.
Predavanje o filmskem scenariju
17. 05. 1999 16.06
V mednarodni šoli filmske pripovedi Pokaži jezik bo v prostorih filmskega seminarja Akademije za film, gledališče, radio, film in televizijo drevi ob 20. uri predaval Rolf Orthel. Naslov njegovega predavanja je Dokumentarni film - scenarij.
Ob spomeniku tudi stalna razstava bitke narodov v Leipzigu
17. 05. 1999 11.25
Ob spomeniku bitke narodov v Leipzigu so v nedeljo odprli stalno razstavo z naslovom Forum 1813, ki prikazuje veliko in krvavo bitko v novi luči. Razstava na približno 300 kvadratnih metrih površine v dvanajstih sklopih in s prek 350 originalnimi predmeti omogoča vpogled v zgodovino enega največjih pokolov 19. stoletja. Pred Leipzigom se je 18. oktobra leta 1813 spopadlo približno pol milijona vojakov iz skoraj vseh evropskih držav. Na bojišču je obležalo 100.000 mrtvih. Zmaga zaveznic Rusije, Prusije, Avstrije in Švedske nad Napoleonom I. in njegovimi zavezniki je pomenila začetek zatona Napoleonove vladavine. Sto let kasneje so v spomin na padle v Leipzigu postavili spomenik bitke narodov. Ljudje, ki so razstavo postavili, so po lastnih besedah posebno pozornost posvetili nazornosti. Med predmeti, ki doslej še niso bili razstavljeni, so različne uniforme, orožje in tudi predmeti vojakov. Razstava dokumentira tudi spomine udeleženih v bitki in posledice bojev za prebivalstvo.