velja
Leto 1997 izredno skromno z naravnimi nesrečami
31. 12. 1997 08.29
Leto 1997 je bilo s 13.000 smrtnimi žrtvami in dobrimi 30 milijardami ameriških dolarjev skupne škode izredno skromno z naravnimi nesrečami, ugotavlja nemška pozavarovalnica Munchener RuckversicherungsGesellschaft, največja zavarovalnica za zavarovalnice na svetu. Vendar pa se utegne spričo podnebnih razmer število naravnih nesreč v prihodnjih letih povečevati, opozarja zavarovalnica v letnem poročilu.
Umrl romunski slikar Corneliu Baba
29. 12. 1997 18.06
V 91. letu starosti je v Bukarešti umrl romunski slikar Corneliu Baba. Slikarja naj bi v torek pokopali na pokopališču Bellu v Bukarešti.
V Indiji (ponovno) odkrili redko vrsto sove
29. 12. 1997 08.20
Ameriški znanstveniki so v indijski džungli odkrili redko vrsto sove, za katero so že mislili, da je izumrla. Na pogorju Satpura severovzhodno od Bombaja so 25. novembra fotografirali in na filmski trak posneli par mladih sovic vrste "Athene blewitti". Kot zanimivost velja dodati, da te vrste sov niso srečali vse od daljnjega leta 1884, odkrili pa so jih sicer nekaj prej, leta 1872.
Razmere na slovenskih cestah
28. 12. 1997 11.09
Ceste po državi so večinoma suhe in prevozne brez posebnosti.
Razmere na slovenskih cestah
26. 12. 1997 10.59
Na primorskem, štajerskem in ljubljanskem območju so ceste mokre in spolzke, drugod po državi pa večinoma še normalno prevozne.
Razmere na slovenskih cestah
25. 12. 1997 11.46
Ceste po državi so večinoma mokre in spolzke. V večjem delu države se pojavlja megla, ki v povprečju zmanjšuje vidljivost na 100 metrov.
Razmere na slovenskih cestah
24. 12. 1997 08.46
Ceste po državi so večinoma mokre in spolzke. Ponekod, predvsem na območju Ljubljanske kotline, Štajerske in Dolenjske, se pojavlja megla, ki zmanjšuje vidljivost na 100 metrov.
Razmere na cestah in mejnih prehodih
21. 12. 1997 12.03
Glavne ceste po Sloveniji so večinoma mokre in spolzke. Ponekod, predvsem na območju Maribora, Krškega in Trojan, se pojavlja megla, ki zmanjšuje vidljivost do 100 metrov. Promet v noztranjosti in prek mejnih prehodov poteka tekoče in brez posebnosti, le na mejnem prehodu Dolga vas čakajo vozniki tovornih vozil za izstop iz države okoli dve uri na samem mejnem prehodu ter dodatnih osem ur v Gornji Radgoni. Danes do 22. ure velja omejitev prometa za tovorna vozila katerih dovoljena skupna teža presega 7,5 tone.
Razmere na slovenskih cestah
16. 12. 1997 08.40
V večjem delu Štajerske in Prekmurja so ceste rahlo zasnežene in spolzke. Ceste so delno zasnežene tudi na posameznih območjih Dolenjske, Gorenjske ter na območju Kočevja in Postojne. Na Primorskem pa so le-te večinoma suhe in normalno prevozne. Na območjih, kjer so ceste zasnežene, je zimska oprema obvezna. Obvezna zimska oprema še posebej velja za ceste preko višje ležečih mejnih prehodov.
Maloobmejni prehod med Hrvaško in ZRJ
14. 12. 1997 11.44
Danes je začel veljati sporazum o meloobmejnem prometu med Hrvaško in ZR Jugoslavijo, tako da prebivalci obmejnih območij obeh držav z ustreznimi propustnicami lahko brez potnih listov tri dni bivajo v obmejnem pasu sosedne države.
Tudi živali so pozimi občutljive za prehlad
12. 12. 1997 08.26
Mrzlo in vlažno vreme, dež in sneg ne povzročajo prehlada samo pri človeku. Tudi psi in mačke so pozimi bolj kot ponavadi občutljivi za bolezni. Obrambni sistem štirinožcev lahko njihovi lastniki - po posvetu z živinozdravnikom - okrepijo z vitamini ali homeopatskimi kapljicami. Vendar pa v nobenem primeru živali ne smejo dobiti zdravil, ki jih jemljejo ljudje, saj bi bile tablete iz domače lekarne za majhne ljubljence že v manjših količinah smrtno nevarne. Največja nevarnost za domače živali naj bi bil v mrzlih mesecih prehlad. Kdor gre s svojim psom na sprehod, ga mora nato dobro otreti. Enako velja za mačke, ki so še posebej občutljive, da se nalezejo revme. V primeru, da hišni ljubljenček vseeno stakne prehlad, strokovnjaki priporočajo inhaliranje pare kamiličnega čaja.
Na Novi Zelandiji imajo prvič v zgodovini premierko
08. 12. 1997 09.33
Jenny Shipley je v ponedeljek v Wellingtonu prisegla kot premierka Nove Zelandije. 45-letna Shipleyeva je prva ženska na Novi Zelandiji, ki je prevzela premierski položaj; 4. novembra so jo imenovali na položaj predsednice vlade kot naslednico Jima Bolgerja, ki je mesto premiera opravljal od oktobra leta 1990 in je v začetku letošnjega novembra odstopil. Shipleyeva, ki sicer velja za izredno konservativno, je bila deset let članica parlamenta. V preteklosti je bila med drugim tudi ministrica za zdravstvo in socialo.
Divje svinje razrile rimski muzej na prostem
29. 11. 1997 12.19
Divje svinje so opustošile skoraj dve tretjini dobrih 3000 kvadratnih metrov zemljišča v rimskem muzeju na prostem v kraju Hechingen-Stein v nemški zvezni deželi Baden-Wuerttemberg. Živali so v preteklih nočeh kar nekajkrat obiskale območje muzeja, kjer so izkopale do 30 centimetrov trave. Dostop do parka so si zverine izgreble pod bodečo žico. Pred 1800 leti nastalo rimsko najdišče so odkrili leta 1973 in velja za eno najpomembnejših pričevanj o kulturi Rimljanov severno od Alp.
Schuessel v Makedoniji
28. 11. 1997 18.34
Avstrijski zunanji minister Wolfgang Schuessel je v Skopju slovesno odprl prvo veleposlaništvo Republike Avstrije, ki sicer deluje od julija letos. Ob tem je poudaril, da imata Avstrija in Makedonija odlične odnose. Avstrija je tako zaokrožila vzpostavitev najvišjih diplomatskih predstavništev v državah, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Schuessel je med obiskom, med katerim so ga sprejeli predsednik države Kiro Gligorov in drugi voditelji, poudaril pomembnost mirnega in nenasilnega prehoda Makedonije v neodvisnost. Pogoj za to pa je bilo po njegovih besedah spoštovanje človekovih in manjšinskih pravic ter visoka raven strpnosti, ki jo velja ohraniti.
Novogoriška podružnica KBM bo postala banka hči
28. 11. 1997 17.30
Podpredsednik vlade Marjan Podobnik, minister za finance Mitja Gaspari, namestnik guvernerja Banke Slovenije Samo Nučič, vodstvo mariborske Nove KMB in predstavniki Agencije za sanacijo bank in hranilnic so na današnjem sestanku v Ljubljani ugotovili, da velja sklep upravnega odbora agencije za sanacijo bank in hranilnic, ki pravi, da se mora v skladu z ekonomskimi načeli in ustreznimi finančnimi postopki pripraviti program ustanovitve banke hčere v okviru Nove KBM.
Nove vinjete šele konec januarja 1998
28. 11. 1997 12.14
Nove vinjete za avstrijske avtoceste za prihodnje leto bodo začele veljati šele konec januarja 1998, so sporočili z Dunaja. Nalepka za leto 1997 velja namreč do 31. januarja 1998. Kdor bo novo vinjeto nalepil prej, kot je potrebno, si lahko s tem nakoplje le dodatne stroške, poroča avstrijska tiskovna agencija.
Vojislav Šešelj je najbolj priljubljen srbski politik
28. 11. 1997 09.52
Srbski predsedniški kandidat Vojislav Šešelj velja za politika, ki mu v ZR Jugoslaviji najbolj zaupajo in ki bi na volitvah 7. decembra dobil največ glasov, so pokazali rezultati neke javnomnenjske raziskave. Po tej raziskavi, v kateri so sodelovale 2303 osebe v času od 12. do 19. novembra, je predsednik ZRJ Slobodan Milošević prvič izgubil mesto najbolj priljubljenega politika v Srbiji in Črni Gori. Na predsedniških volitvah bi za Šešlja glasovalo 25,1 odstotka vprašanih, za predstavnika leve koalicije Milana Milutinovića 13,8 odstotka, za vodjo Srbskega gibanja obnove Vuka Draškovića pa 12,5 odstotkov vprašanih.
Drnovšek na Irskem, v Oxfordu in Sarajevu
26. 11. 1997 12.00
Jutri popoldne se bo janez Drnovšek v Dublinu srečal s predsednikom vlade Republike Irske Bertijem Ahernom. Predvideno je še srečanje Drnovška s predsednikom predstavniškega doma irskega parlamenta Seamusom Pattisonom. V četrtek zvečer pa bo na Trinity Collegeu v Dublinu predaval na temo Slovenija in Evropska unija: perspektive in izzivi.
Dogajanja na svetovnih in Ljubljanski borzi
24. 11. 1997 15.31
Konec preteklega meseca je prinesel zlom tečajev delnic na svetovnih borzah. Gospodarske in denarne težave azijskih tigrov ter politična nestabilnost v Hong kongu, so povzročile občutnejši padec indeksa Hang Seng, čemur je sledil padec na vseh pomembnejših svetovnih borzah. <br< Zadnji dve leti so borzni indeksi nenehno naraščali, kar še posebej velja za ameriški kapitalski trg, kamor se je preko vzajemnih skladov stekala ogromna količina novega denarja. Ta novi denar je preko vseh razumnih meja napihnil cene delnic še na vseh ostalih pomembnejših trgih. Vedno več je bilo analitikov, ki so opozarjali, da se bo nenehna rast enkrat končala, kar se je tudi zgodilo.
Do predsedniških volitev le še pet dni aktivne kampanje
17. 11. 1997 00.00
Kandidatom za predsednika republike ostaja le še pet dni predvolilne kampanje, v katerih se bodo po napovedih poskusili predstaviti čim širšemu krogu volilcev. Osrednja pozornost pa bo tudi v teh dneh veljala soočenjem v elektronskih medijih. V skladu z zakonom o volilni kampanji teden dni pred volitvami niso dovoljene objave raziskav javnega mnenja, v soboto, 22. novembra, dan pred volitvami, pa velja 24-urni volilni molk. Predstavitve kandidatov se bodo stopnjevale do petka, ko se bo vseh osem popoldne, ob 17. uri, najprej soočilo na nacionalnem radiu (Radio Slovenija), zvečer ob 20.05 pa še na prvem programu nacionalne TV Slovenija. Za predsedniško mesto se potegujejo: (po vrstnem redu na glasovnici) <b>Marijan Poljšak</b>, ki ga je predlagala Nacionalna stranka dela, predsednik državnega zbora <b>Janez Podobnik</b>, ki je kandidat Slovenske ljudske stranke, <b>Bogomir Kovač</b>, kandidat Liberalne demokracije Slovenije, sedanji predsednik <b>Milan Kučan</b> kot nestrankarski kandidat, <b>Tone Peršak</b>, ki ga predlaga Demokratska stranka, <b>Franc Miklavčič</b>, kandidat Krščansko socialne unije, <b>Marjan Cerar</b>, ki se za predsedniško mesto poteguje kot neodvisni kandidat in <b>Jože Bernik</b> kot kandidat dveh parlamentarnih opozicijskih strank, Slovenskih krščanskih demokratov in Socialdemokratske stranke Slovenije.
Italija - lokalne volitve
17. 11. 1997 00.00
Na nedeljskih delnih občinskih volitvah v Italiji je po prvih napovedih v pretežni večini večjih mest zmagala vladajoča levosredinska koalicija Oljka. Volilna udeležba je bila približno 75-odstotna. Volitve so bile prva večja preizkušnja politične volje po maju leta 1996, ko je na oblast prišla Oljka premiera Romana Prodija. Napovedi kažejo, da so v večjih mestih za župane že v prvem krogu zmagali kandidati Oljke. To velja za Rim, kjer je, sodeč po po televizijskih projekcijah, dosedanji župan Francesco Rutelli dobil med 56 in 60 odstotkov glasov, za Benetke, kjer je dosedanji župan Massimo Cacciari dobil med 62 in 66 odstotkov glasov, ter za Neapelj, kjer je Antonio Bassolino dobil med 69 in 73 odstotkov glasov. Prodi je sinoči izjavil, da izid teh volitev presega pričakovanja. V nedeljo so volili župane in občinske svete v več kot 400 občinah. Italijanska televizija je ponoči poročala, da bo drugi krog volitev 30. novembra le v štirih od 14 glavnih mest pokrajin.
Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.
Premier Drnovšek odpotuje jutri v Litvo
13. 11. 1997 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek bo jutri na enodnevnem uradnem obisku v Litvi. Srečal se bo z najvišjimi predstavniki te baltiške države, med obiskom pa bosta podpisana tudi dva meddržavna sporazuma.Slovenija in Litva sta dosedaj sklenili vrsto meddržavnih sproazumov, med katerimi velja omeniti prostotrgovinski sporazum, sklenjen leta 1996, ki začasno velja od 1. marca letos. Lani sta državi sklenili tudi sporazuma o odpravi vizumov ter o vračanju oseb. V pripravi je več sporazumov, med drugim sporazuma o spodbujanju in zaščiti investicij ter izogibanju dvojnemu obdavčevanju kot tudi sproazum o prijateljskem sodelovanju.Slovenija v Litvo izvraža predvsem zdravila - ta predstavljajo kar 73 odstotkov vsega izvoza, poleg tega pa še pnevmatike za osebna vozila, usnje prašičev, talne obloge in kozmetiko. Polovico uvoza iz Litve predstavlja uvoz enojne lanene preje, uvažamo pa tudi šoto, polietilen in bombaž.Jutri med obiskom premiera Drnovška v Vilniusu bosta podpisana sporazuma o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti ter o cestnem prometu.
Povečana proizvodnja v predelovalni industriji
28. 10. 1997 00.00
Raven proizvodnje v predelovalni industriji se je oktobra v primerjavi s septembrom povečala kar za 43 točk, vendar pa se je glede na lanski oktober znižala za dve točki. Skupna naročila so dosegla absolutno najvišjo in prvič tudi pozitivno vrednost v celotnem opazovanem obdobju. V primerjavi s septembrom se je raven skupnih naročil povečala za 16 točk, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bila višja za 10 točk. Podobno velja tudi za izvozna naročila. V primerjavi z mesecem poprej so bila višja za 12 točk, za 15 točk pa so presegla tudi enako obdobje lani. Zaloge so se oktobra glede na september znižale za šest točk, glede na lanski oktober pa za pet točk.