vere
Scientologi zoper ''versko diskriminacijo''
10. 08. 1998 08.44
V nemškem Frankfurtu je približno 6000 scientologov danes protestiralo zoper ''zapostavljanje'' njihove vere v Nemčiji, je sporočila policija.
Habibi državljane pozval k postu
06. 07. 1998 09.23
Ob muslimanskem prazniku Mohamedovega rojstva, ki se je začel danes, je indonezijski predsednik B.J. Habibi državljane pozval k postu. Habibi je po navedbah državne tiskovne agencije Antare dejal, da je pravično, če se za poglobitev svoje vere in predanosti bogu ob ponedeljkih in torkih postijo. V nedeljo zvečer je okoli milijon muslimanov zbranih na stadionu v Džakarti molilo za konec gospodarske krize. Oblasti so minuli teden v Džakarti opozorile, da prebivalstvu grozi še hujša revščina. Po njihovih ocenah je v Indoneziji 79,4 milijona revnih ljudi. Njihovo število se utegne do konca leta povzpeti na 97 milijonov.
Pravoslavci so praznovali Veliko noč
20. 04. 1998 08.42
Milijoni pravoslavnih kristjanov po vsem svetu so včeraj praznovali pravoslavno Veliko noč.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Resna komedija Emancipiranke Vere Remic Jager
18. 02. 1998 15.45
Vera Remic Jager, doslej poznana po Frankolovski trilogiji, ki je sodila v humaniziran konec dramatike NOB, se tokrat predstavlja z resno komedijo Emanicipranke. Delo je izdala Zveza kulturnih društev Slovenije. V Emancipirankah se je avtorica po besedah recenzenta Tarasa Kermaunerja lotila tematike, doslej v slovenski dramatiki že poznane npr. pri Dominiku Smoletu (Igra za igro) in Mirku Zupančiču (Čarobnice). Remičeva opisuje emancipacijo ženske, kakršna je v resnici potekala v 60. letih. Današnje ozračje je sicer že nekoliko drugačno, to pa po Kermaunerjevem mnenju nikakor ne pomeni, da pri nas takšnih zastarelih vzorcev ni več.
Letaki po Sarajevu zoper praznovanje božiča
25. 12. 1997 13.08
Na sarajevskih ulicah so se sinoči nekaj ur pred polnočnico pojavili letaki, ki so pozivali muslimane, naj ne praznujejo božiča.
Mlada indijska pisateljica prejela prestižno angleško nagrado za literaturo
15. 10. 1997 00.00
Za svoj prvi roman z naslovom Bog malih reči (The God of small Things) je Indijka Arundhati Roy včeraj prejela Booker Prize - najprestižnejšo angleško nagrado za literaturo. Nagrajeno delo, v katerem mlada debitantka lirično prikaže razmerje med poslovno žensko, pripadnico krščanske vere, ter hindujcem iz nižje kaste, je bilo že pred nagraditvijo predmet spora, saj avtorica oriše predvsem ljubezenske prizore, ki pa so v nasprotju z navadami in tradicijo Indije. Arundhati Roy se bo morda morala zagovarjati pred sodiščem zaradi napadov na javno moralo.